Sara Logar: Kaj bi pravzaprav morali početi decembra?
Čas decembra, je čas hitenja, nakupovanja, zabav in razočaranj, če nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev, ki smo si jih zadali na začetku leta. Ampak še predno dobro zaključimo leto, je čas za nove cilje, še boljše še lepše. Pa je december zares namenjen prav temu? Narava miruje, spi, si nabira novih moči, mi pa še z zadnjimi močni drvimo po vseh mogočih opravkih in se izmučeni prebudimo v še eno novo leto.
Ljudje smo bili od vedno močno povezani z naravo in njenimi cikli. Sploh v poganskih časih so bile vse pomembne spremembe letnih časov obeležene s praznikom ali s posebnimi obredi. In prav ta izguba notranjega kompasa, notranje povezanosti z naravo in njenimi cikli nas poriva v še večji stres, v še večjo dirko za preživetje.
Izraz »pogani« se uporablja za označevanje ljudstev in skupin, ki niso sledile monoteističnim religijam, kot so krščanstvo, islam ali judovstvo, temveč so častile naravo in mnogoboštvo (politeizem). Poganska verovanja so bila večinoma lokalna in so se razlikovala od kraja do kraja. Na primer, nordijska, keltska, rimska, grška in slovanska poganska verovanja so imela različne bogove, mite in običaje.
Današnji božič je mešanica poganskih, krščanskih in sodobnih tradicij
Današnji božič je mešanica poganskih, krščanskih in sodobnih tradicij. Praznovanje rojstva sonca je bilo v poganskih kulturah povezano z zimskim solsticijem, ki nastopi okoli 21. ali 22. decembra. Solsticij je bil za starodavne kulture ključen dogodek, saj je označeval trenutek, ko se najdaljša noč v letu konča, dnevi pa začnejo postajati daljši. To je pomenilo simbolično rojstvo novega sonca, začetek novega cikla, ki je nosilo upanje, toploto in svetlobo za prihodnje leto. Pogani so začetek novega leta največkrat praznovali spomladi, s pričetkom prebujanja narave.
Naši predniki so tako ta čas v letu zaznamovali s kresovi in različnimi obredi, da bi umirajoče sonce obdržali pri življenju. Praznične tradicije poganov so vključevale okraševanje zimzelenih dreves, ki so simbolizirala čaščenje narave in njenih ciklov, prižiganje sveč in ognjev, da bi slavili sonce. Veliko teh običajev in tradicij poznamo še danes, čeprav delamo vse že avtomatsko brez da bi se vprašali zakaj sploh postavljamo božična drevesca ali pa zakaj prižigamo lučke. To, da so bili poganski običaji zelo podobni običajem, ki jih ima danes krščanstvo ni naključje, saj so želeli na takšen način prisiliti ljudi, da bi pozabili na svoje običaje in začeli z novo obliko vere. Vendar ker ljudi niso mogli prisiliti, da pozabijo, so največje poganske običaje enostavno preoblikovali.
Globlji pomen solsticija
Tako ima tudi najdaljša noč v letu, zimski solsticij, globlji pomen, saj nam zagotavlja temo, ki jo potrebujemo za globlji pogled vase. Tako lahko na najdaljšo noč v letu naredimo inventuro in samorefleksijo in se počasi poslovimo od starega leta in vstopimo v nov cikel. Čas je da počasi posejemo semena, naše namere, ki bodo na varnem počakala prve sončne žarke pomladi. Takrat bo čas, za nove priložnosti in projekte, do takrat pa je čas za upočasnitev, počitek, za polnjenje baterij in za skrb zase. To ni čas za drastične spremembe in za velike odločitve.
Vendar se zdi, kot da nas svet prepričuje ravno v nasprotno. Počitek in upočasnitev sta rezervirana za slabiče in lenuhe. Ampak morda je prav upočasnitev tisto, kar svet potrebuje.
Kaj boste izbrali vi, je pa povsem v vaših rokah.
Sara Logar, Dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planet zdravja
Portal24; Foto: