Sara Logar: Kako mladi razmišljamo danes?
Če smo mladi še nekaj let nazaj hiteli iz vasi v mesta, se ta trend zagotovo obrača. Danes večkrat naletim na svoje vrstnike, ki si želijo hiško v naravi, svoj vrt, ter odmik od hitrega življenjskega sloga.
Mladi si želijo fleksibilnega dela, ki jim omogoča ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, dela na daljavo in poklice, ki so povezani s tehnologijo, kreativnostjo ali trajnostnim razvojem. V ospredju je zagotovo želja po svobodi pri izbiri življenjskega sloga. Tehnologija nam danes omogoča, da se vedno manj mladih odloča za tradicionalno pot (študij, zaposlitev, družina) in rajši uberejo bolj individualne poti, ki vključujejo potovanja, raziskovanja in osebnostno rast. Velik poudarek se daje na duševno zdravje, dobro počutje, kakovost življenja, ter iskanje smisla v vsem kar počnejo.
Vse več mladih se danes obrača nazaj k naravi, trajnostnemu načinu življenja in pridelavi lastne hrane. Razlogi za to so predvsem ekološka ozaveščenost, želja po bolj zdravem življenju ter iskanje pobega pred stresnim urbanim okoljem. Mnogi se zanimajo za permakulturo, ekološko kmetovanje in samooskrbo, saj želijo biti manj odvisni od globalnih sistemov ter živeti bolj preprosto in naravno. Priljubljeni postajajo eko vasice, skupnostni vrtovi in življenje »off-grid«, kjer ljudje sami skrbijo za svoje vire energije, vode in hrane. Ob tem ponovno odkrivajo stare veščine, kot so zeliščarstvo, naravna gradnja, obdelava lesa, šiviljstvo, fermentacija hrane itd. Čeprav vsi mladi ne sledijo tej poti, je jasno, da se vse več ljudi zaveda pomena naravnega in trajnostnega življenja ter si prizadeva najti ravnovesje med sodobnim svetom in povezanostjo z naravo.
Veliko mesto
Sama sem si v osnovni in pa potem v srednji šoli, želela živeti v velikem mestu. Narava, kmetovanje, pridelovanje hrane, nič od tega me ni zares zanimalo. Ker sem odraščala na vasi sem bila večkrat zraven pri pobiranju krompirja, kuhanju marmelade, vlaganju zelenjave itd., ampak sem se tem opravilom, če je bilo le mogoče izognila. Ne vem, če je to logična posledica odraščanja, ampak vse to kar nisem marala delati kot otrok, me sedaj blazno zanima. Mogoče so bila prav družbena omrežja tista, ki so me nagovorila k temu, da bi si morala želeli blišča in bogastva in moje želje sploh niso bile moje. Predstavljam si, da imajo danes družbena omrežja na mlade, sploh tiste, ki se prvič srečajo z družbenimi omrežji, lahko zares velik vpliv pri oblikovanju identitete, želj in ciljev za prihodnost. In kako zelo težko se je med vso to zmedo ponovno najti.
V zadnjih nekaj letih sem z načrti za prihodnost presenetila tudi sama sebe. Ugotovila sem, da si želim mirnega in preprostega življenja, želim si imeti svoj vrt, pridelovati zelenjavo, saditi rože, fermentirati hrano, peči svoj kruh. In ugotovila sem, da si vedno več mojih vrstnikov, prijateljev želi enako.
Mladi danes razmišljajo raznoliko in iščejo nove poti, ki bi jim omogočile svobodo, izpolnjujoče in trajnostno življenje. Skupna točka je želja po smiselnem življenju, ki ni zgolj materialno usmerjeno, temveč temelji na vrednotah, kot so trajnost, osebna rast in dobro počutje. Cilj je ustvariti prihodnost, ki omogoča večjo neodvisnost, povezanost s skupnostjo in življenjski slog, ki odraža njihove vrednote.
Mogoče pa še ni prepozno, da zgradimo boljši svet za nas, za naše otroke in za generacije, ki bodo sledile.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
Portal24; [Foto: osebni arhiv]
