Črevesje ni le prebavni organ, temveč izjemno pomemben del našega psihofizičnega ravnovesja. V kolumni diplomirane dietetičarke in naturopatinje Sare Logar, terapevtke Planeta zdravja, boste izvedeli, kako črevesno zdravje vpliva na naše razpoloženje, kognitivne funkcije in duševno počutje – ter zakaj črevesje upravičeno imenujemo »drugi možgani«.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se zaradi zaprtja počutili brezvoljne, razdražljive ali pa ste v neki stresni situaciji dobili drisko. Veliko ljudi tudi poroča, da ob različnih spremembah v črevesju občutijo tudi različne razpoloženjske spremembe, kot so lahko depresija, anksioznost itd.
Je pa lahko proces tudi obraten. To je pa zato, ker so črevesje in možgani povezani med seboj. Nekaj več kot 10 let nazaj se je razvila nova smer raziskovanja, ki preučuje črevesno-možgansko os in vpliv te povezave na naše razpoloženje in zdravje.
Črevesje in možgani so tesno povezani preko tako imenovane črevesno-možganske osi, dvosmerne komunikacijske poti, ki poteka prek živčnega sistema (zlasti vagusnega živca), hormonov in imunskih signalov.
Črevesje vsebuje ogromno živčnih celic in proizvaja številne živčne prenašalce, kot je serotonin, ki vplivajo na naše razpoloženje, stres in celo spanec. Zdrava črevesna mikrobiota (črevesne bakterije) ima ključno vlogo pri tem, saj lahko vpliva na vnetne procese, kognitivne funkcije in duševno zdravje.
Stres, anksioznost ali depresija lahko zato povzročijo prebavne težave, medtem ko neravnovesje v črevesju lahko vpliva na počutje, osredotočenost in razpoloženje. Črevesje in možgani torej ves čas “klepetata” in skrb za eno od teh dveh področij pomeni tudi skrb za drugo.
“Drugi možgani”
Črevesje imenujemo tudi naši drugi možgani, v steni prebavnega trakta (od požiralnika do danke) se nahaja tako imenovani enterični živčni sistem. Sestavlja ga okoli 100 milijonov živčnih celic, kar mu omogoča, da samostojno nadzoruje prebavne procese, kot so gibanje črevesja (peristaltika), izločanje encimov in uravnavanje prekrvavitve.
Čeprav je povezan z možgani preko vagusnega živca, lahko deluje tudi povsem neodvisno, kar pomeni, da naše črevesje razmišlja in reagira brez neposrednega ukaza iz možganov.
Vagusni živec je najdaljši možganski živec in ima ključno vlogo pri povezavi med možgani in črevesjem. Deluje kot glavni komunikacijski kanal v črevesno-možganski osi, saj prenaša informacije iz črevesja v možgane in obratno.
Več kot 80 % živčnih signalov po vagusnem živcu potuje iz črevesja proti možganom, kar pomeni, da stanje v prebavnem sistemu močno vpliva na naše razpoloženje, stres in delovanje možganov. Ta živec uravnava tudi gibanje črevesja (peristaltiko), izločanje prebavnih sokov in protivnetne odzive v telesu.
Ko je vagusni živec aktiven (v stanju sproščenosti), spodbuja delovanje prebave in pomirja telo. Slabša aktivnost vagusnega živca je lahko povezana z zaprtjem, vnetji in celo s težavami v duševnem zdravju, kot so anksioznost ali depresija. Zato je pomembno skrbeti za njegovo aktivacijo z dihalnimi vajami, smehom, petjem, meditacijo in gibanjem.
Črevesna mikrobiota
So pa za naše počutje v veliki meri odgovorni tudi nevrotransmitorji, to so kemične snovi, ki prenašajo signale med živčnimi celicami. Presenetljivo je, da se kar okoli 90 % serotonina, hormona dobrega počutja, proizvede v črevesju, ne v možganih. Poleg serotonina črevesje tvori tudi druge pomembne nevrotransmitorje, kot so dopamin, GABA in acetilholin, ki vplivajo na razpoloženje, stresno odzivnost, spanje in kognitivne funkcije.
Proizvodnja teh snovi je močno odvisna od ravnovesja črevesne mikrobiote, zdravih bakterij, ki sodelujejo pri presnovi hranil, nastajanju nevrotransmitorjev in uravnavanju vnetij. Ko je črevesna flora porušena (na primer zaradi antibiotikov, nezdrave prehrane ali stresa), se lahko zmanjša tvorba teh signalnih molekul, kar vpliva na psihično počutje. Zato ima zdravo črevesje ključno vlogo tudi pri duševnem zdravju in čustveni stabilnosti.
Zdravje našega črevesja najlažje podpremo z veliko različnimi vlakninami (sadje, zelenjava, semena, stročnice, oreški itd.). Ko pridejo te vlaknine v stik z našimi črevesnimi bakterijami te proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline.
Te kratkoverižne maščobne kisline pomirjujoče delujejo na živce, ki obdajajo črevesje, imajo protivnetne učinke, uravnavajo pH v črevesju, podpirajo ravnovesje mikrobiote, vplivajo na presnovo maščob in glukoze ter celo posredno vplivajo na imunski sistem in možgane preko črevesno-možganske osi.
Znova smo videli, da se naše zdravje zares začne v črevesju in da lahko to našo mikrobno družino, ki skrbi za delovanje črevesja v prvi vrsti podpremo s prehrano. Zares imamo svobodno voljo izbire kaj in koliko bomo dali na naš krožnik. Tako je zdravje in naše dobro počutje zopet naša odgovornost.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
