SDS zahteva sklic nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) zahteva sklic nujne seja Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Na seji bi obravnavali točko: Pobuda za izdajo izpiskov iz matičnega registra o smrtiza žrtve komunističnega nasilja ob narodnem dnevu spomina, 17. maja 2023.
Poslanska skupina SDS komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga, da po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe:
Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga pristojnim službam Ministrstva za notranje zadeve, da izdajo izpisek iz matičnega registra o smrti za 14.901 žrtev, dokumentiranih v seznamu Farne spominske plošče, da v sodelovanju z zgodovinarji ugotovijo doslej neznana imena in osebne podatke slovenskih Romov, žrtev komunističnega nasilja ter, da poskrbijo za takojšen pokop ekshumiranih žrtev, zlasti še žrtev iz brezna pod Macesnovo Gorico.
Dopis objavljamo v celoti:
“Pobuda za izdajo izpiskov iz matičnega registra o smrti za žrtve komunističnega nasilja ob narodnem dnevu spomina, 17. maja 2023”
1. Obrazložitev
Vlada Republike Slovenije je dne 12. maja 2022 razglasila 17. maj kot narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Dne 17. maja 1942 so partizanske enote pod vodstvom Komunistične partije izvedle prvi množični revolucionarni pomor slovenskih civilistov: v soteski Iške, južno od Ljubljane, so umorili 53 oseb, povečini pripadnike slovenskih Romov. Komunistični umori posameznikov in celotnih družin so se začeli že jeseni leta 1941, najhujše oblike pomorov pa so se nadaljevale v vojnem in povojnem času, vse do januarja 1946. Partizani 1. čete Šercerjevega bataljona so tega dne umorili 53 oseb, 49 oseb romske ter 4 osebe slovenske narodnosti. Med žrtvami je bilo 26 odraslih (nad 20 let), 2 mladostnika (15–17 let) in 24 otrok (pod 15 let). Med 26 odraslimi je bilo 14 moških in 12 žensk, med katerimi je bila ena na koncu 8. meseca nosečnosti. Žrtve so bile zvečine mladi ljudje, stari od 20 do 30 let.
Ne spreglejteVlada je v sporočilu za javnost zapisala: “Ta vojni množični zločin je prvi v vrsti mnogih, v katerih je komunistično partizansko gibanje zagrešilo hude vojne zločine in zločine proti človečnosti nad večjimi skupinami slovenskih civilistov in kasneje tudi vojnih ujetnikov. Ti zločini so dosegli vrh po koncu druge svetovne vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih več kot 15.000 oseb oziroma en odstotek tedanjega prebivalstva Slovenije. Poleg tega je bilo spomladi 1945 in tudi pozneje na območju Republike Slovenije umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov hrvaške, nemške, srbske, črnogorske, bošnjaške, italijanske in drugih narodnosti.” [priloga 5] Vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč je leta 2017 izvedla izkop posmrtnih ostankov žrtev. Za 14.901 slovenskih žrtev komunističnega nasilja je osebne podatke zbralo društvo Nova Slovenska zaveza. Za vsako žrtev je objavljeno ime, leto rojstva in leto smrti v treh knjigah z naslovom »Farne spominske plošče I–III” kot tudi na spletni strani društva [priloga 1]. Popolnejšo in znanstveno preverjeno zbirko podatkov o žrtvah iz časa 2. svetovne vojne hrani Inštitut za novejšo zgodovino, vendar podatek o vzroku smrti javnosti ni dostopen [priloga 2] Številne žrtve so bile umorjene tudi pred ustanovitvijo prve vaške straže. Seznam je objavljen v knjigi Temelji prihodnosti, vsako ime pa je preverjeno tudi v bazi Inštituta za novejšo zgodovino [priloga 3]. Na teh seznamih ni romskih žrtev, ker njihova imena doslej niso raziskana. Tudi knjiga Damjana Hančiča Revolucionarno nasilje v Ljubljani 1941–1945 vsebuje poimenske sezname žrtev. [priloga 4]
Do današnjega dne je bilo ekshumiranih približno 9.300 žrtev, pokopanih pa okoli 3.200 (v to številko so vštete tudi žrtve iz Teznega in Hude jame, ki so pokopane na Dobravi pri Mariboru, v začasen grob). Med temi 9.300 žrtvami so nekatere tudi drugih narodnosti.
Ne spreglejteZločinov komunistične revolucije proti človečnosti Republika Slovenija nikoli ni uradno obsodila s katerim koli pravnim aktom. Država ni z ničemer uradno povedala, da te zločine obsoja. Čeprav so žrtve večidel popisane, so ostale pozabljene, predvsem pa jim ni bilo povrnjeno dobro ime. Večini od njih je še danes kršena temeljna človeška pravica do spoštljivega pokopa in groba. [priloga 5]
Kot prvi korak izraza spoštovanja do pobitih predlagamo, da Republika Slovenija najprej uradno prizna, da so te žrtve obstajale in da so zdaj mrtve. To naj stori z izdajo mrliškega lista ali enakovrednega dokumenta. Doslej so bile mrliške listine izdane le v primerih, ko so to zahtevali svojci pobitih, običajno v okviru dedovanja, ipd. Ker nekatere žrtve nimajo svojcev, je edino pravično, da država sama izda ustrezne listine o smrti pobitih, žrtev komunističnega nasilja. Etična načela enakosti pred zakonom ter spoštovanja do mrtvih narekujejo, da država izda ustrezne listine o vseh pogrešanih žrtvah in s tem izkaže, da jih spoštuje kot osebe in kot pripadnike slovenskega naroda.
Pravna podlaga, ki organom Republike Slovenije narekuje iskanje podatkov o izginulih žrtvah in izdajo ustreznih listin o njih, se je pomembno dopolnila s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem« (MKZVOPI), ki je začel veljati 20. 11. 2021. [priloga 6] Zakon zagotavlja trdno pravno podlago, na osnovi katere mora Republika Slovenija izginotje žrtev komunističnega nasilja raziskati in podati o njem uradno ugotovitev.
V luči vsega navedenega predlagamo pristojnim državnim organom, zlasti Ministrstvu za notranje zadeve, da razišče in pojasni usodo izginulih 14.901 oseb, ki so doslej dokumentirane kot žrtve komunističnega nasilja. Verjamemo, da je to osnovna etična in civilizacijska dolžnost države Slovenije.
Ne spreglejte2. Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti zato predlagamo, da po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe:
- Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga pristojnim službam Ministrstva za notranje zadeve, da izdajo izpisek iz matičnega registra o smrti za 14.901 žrtev, dokumentiranih v seznamu Farne spominske plošče;
- Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva pristojne službe, da v sodelovanju z zgodovinarji ugotovijo doslej neznana imena in osebne podatke slovenskih Romov, žrtev komunističnega nasilja;
- Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva pristojne službe, da poskrbijo za takojšen pokop ekshumiranih žrtev, zlasti še žrtev iz brezna pod Macesnovo Gorico.
3. Predlagatelji nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlagamo, da se na nujno sejo odbora povabijo:
- Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar
- Minister za obrambo, Marjan Šarec
- Ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan
- Generalni državni tožilec, Drago Šketa
- Varuh človekovih pravic, Peter Svetina
- Judita Treven, Rovte, nečakinja dveh umorjenih domobrancev
- Roman Leljak, publicist
- dr. Jože Dežman, zgodovinar in predsednik Vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč
- dr. Tomaž Ivešić, direktor Študijskega centra za narodno spravo
- dr. Damjan Hančič, Študijski center za narodno spravo, zgodovinar
- dr. Matija Ogrin, predsednik društva Nova Slovenska zaveza
- dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze, zgodovinarka
- prof. dr. Janez Juhant, teolog in filozof
- dr. Ivan Štuhec, teolog in moralni filozof
- dr. Jože Možina, zgodovinar
- izr. prof. dr. Mitja Ferenc, zgodovinar
4. Priloge:
– Dokument Farne spominske plošče z imeni in podatki 14.901 žrtev komustičnega nasilja, ki jih je zbralo društvo Nova Slovenska zaveza: https://www.zaveza.si/farne-spominske-plosce/,
– Baza žrtev II. svetovne vojne na Inštitutu za novejšo zgodovino: https://www.sistory.si/zrtve,
– Helena Jaklitsch: Seznam žrtev revolucionarnega nasilja pred ustanovitvijo prve vaške straže. V: Temelj prihodnosti: zbornik ob 70-letnici konca vojne in začetka totalitarnega režima. Nova Slovenska zaveza, 2015,
– Damjan Hančič: Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945. Študijski center za narodno spravo, 2015.
– 123. redna seja Vlade Republike Slovenije, seznam gradiva in sklepov:
https://www.gov.si/novice/2022-05-12-dnevni-red-123-redne-seje-vlade-republike-slovenije/– Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem (MKZVOPI) http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8454#
V imenu predlagatelja bo zahtevo za nujno sejo predstavil poslanec mag. Dejan Kaloh.
Portal24 Foto: STA
