Se schengensko območje poslavlja, se vračajo mejne kontrole?
V luči trenutne migracijske krize, s katero se sooča Evropska unija, so nekatere schengenske države znova uvedle kontrole na notranjih evropskih mejah. Eno od temeljnih načel schengenskega sporazuma je svoboda gibanja državljanov, ki zagotavlja, da na notranjih mejah skupine ni mejnih kontrol. Kljub temu pa sporazum vsebuje klavzule, ki dovoljujejo začasno ponovno vzpostavitev nadzora na mejah v primeru grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. V letu 2023 je vsaj sedem schengenskih držav ponovno uvedlo nadzor na mejah. Slednje je reakcija na povečano število migrantov, ki prihajajo v države južne Evrope.
Eugenio Cusumano, izredni profesor politologije na Univerzi v Messini, izraža zaskrbljenost glede široke interpretacije teh določb schengenskega sporazuma s strani držav članic. Po njegovem mnenju ponovna uvedba mejnih kontrol služi kot signal javnosti, da vlade postavljajo strog nadzor nad migracijami, kar je privlačna strategija v času naraščajočega populističnega sentimenta.
Ukrep posebej vpliva na Romunijo in Bolgarijo
Ukrep držav članic EU še posebej vpliva na Romunijo in Bolgarijo, ki že več kot 15 let čakata na pridružitev schengenskemu območju. Schengenski sporazum, katerega prvotni podpisniki so bili Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, je bil razširjen na več držav EU, vključno s Švico, Islandijo, Norveško in Lihtenštajnom. Romunija in Bolgarija pa se še vedno nista mogli pridružiti. Nekateri analitiki predvidevajo, da bi se to lahko zgodilo do konca leta 2023, vendar še vedno obstajajo ovire. Nizozemska in Avstrija sta zaskrbljeni zaradi geografske lege teh dveh držav na t. i. ‘balkanski poti’. Slednja namreč služi kot glavna tranzitna pot za migrante, ki vstopajo v EU.
Evropski parlament je države skupine že večkrat, naj pooblastijo Bolgarijo in Romunijo za vstop v schengensko območje. Parlament je pri tem poudaril, da sta obe državi že izpolnili vse potrebne zahteve. Septembra je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji poudarila, da je treba to storiti “brez nadaljnjega odlašanja”. Alberto-Horst Neidhardt, vodja migracijskega programa pri Centru za evropsko politiko, pa je poudaril, da pri tej zadevi veliko vlogo igra politika. Vse nove članice EU si namreč zaslužijo privilegij schengenskega sistema.
Ponovna uvedba kontrol na notranjih mejah v EU lahko na eni strani vodi k večji varnosti in nadzoru nad migracijami, a po drugi strani lahko upočasni proces integracije Romunije in Bolgarije v schengensko območje. To kaže na krhkost schengenskega sistema in poudarja potrebo po močnejšem in bolj vzdržnem schengenskem sistemu, ki lahko učinkovito odgovori na izzive migracijske krize in hkrati zagotavlja svobodo gibanja za vse državljane EU. Ko se število prošenj za azil in migracijski pritiski po Evropi povečujejo, bo vprašanje nadaljnje integracije Romunije in Bolgarije v schengensko območje ostalo na vrhu agende EU.
vir Foto: Schengenvisainfo Portal24
