Se zvišanje pokojnin pozna v denarnici? Imamo odgovor!

https://www.freepik.com/free-photo/mobile-entertainment_5399265.htmZlata leta [Foto: Freepik]

Leto 2025 prinaša nekaj sprememb za upokojence, ki bodo vplivale na njihove denarnice. Pokojnine so se zvišale, a hkrati prihaja nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kako to vpliva na vsakdanje življenje upokojencev? Poglejmo si podrobnosti na preprost način.

Od 1. januarja 2025 so se pokojnine zvišale za 4,5 odstotka. To pomeni, da bo nekdo, ki je prejemal 1.000 evrov pokojnine, zdaj dobil 45 evrov več na mesec. Zvišanje temelji na formuli, ki upošteva 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije.

Zvišale so se tudi najnižje pokojnine:

  • Najnižja pokojnina zdaj znaša 352,58 evra.
  • Zagotovljena pokojnina je 781,94 evra.
  • Invalidska pokojnina znaša 490,03 evra.

To zvišanje je dobrodošlo, saj pomaga pokriti osnovne življenjske stroške. A sredi leta sledi nova obveznost.

Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo

Od 1. julija 2025 bo namreč uveden nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašal en odstotek neto pokojnine. Gre za financiranje sistema, ki bo v prihodnje omogočil pomoč starejšim pri vsakodnevnih opravilih.

Primeri mesečnega prispevka:

  • Pri pokojnini 1.000 evrov: 10 evrov na mesec.
  • Pri pokojnini 800 evrov: 8 evrov.
  • Pri pokojnini 1.500 evrov: 15 evrov.

Čeprav gre za razmeroma majhne zneske, to zmanjša dejansko povečanje pokojnine. Tako na primer pri pokojnini 1.000 evrov neto povišanje znaša le še 35 evrov mesečno, kar pomeni približno 3,5 odstotka več.

Kaj to pomeni v praksi?

Primer za pokojnino 1.000 evrov:

  • Zvišanje za 4,5 odstotka: +45 evrov.
  • Novi prispevek: –10 evrov.
  • Neto povečanje: +35 evrov na mesec.

Če upoštevamo še inflacijo, ki je v letu 2024 znašala približno 1,8 odstotka (kar pomeni približno 18 evrov na 1.000 evrov pokojnine), je dejansko povečanje kupne moči le okoli 17 evrov, kar znaša približno 1,7 odstotka.

Hrana, energija in druge cene: skriti izziv

Čeprav je uradna inflacija nizka, nekatere življenjske potrebščine dražijo hitreje:

  • Hrana in brezalkoholne pijače: +5,5 odstotka.
  • Storitve (frizer, prevozi, zdravstvo): +3,2 odstotka.
  • Energenti (elektrika, plin, ogrevanje): –2,1 odstotka (cenejši).

Upokojenec, ki porabi večji del pokojnine za hrano, lahko hitro ugotovi, da mu 35 evrov dodatka ne zadošča. Če na primer za hrano porabi 300 evrov, se mu je ta strošek povečal za približno 16,5 evra – kar že poje skoraj polovico »dobička«.

Kaj prinaša sistem dolgotrajne oskrbe?

Nov prispevek bo pomagal financirati sistem, ki bo omogočal dodatno pomoč starejšim. Med drugim:

  • Upokojenci, ki skrbijo za družinskega člana, bodo lahko prejeli nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače in hkrati obdržali 40 odstotkov svoje pokojnine.

Slednje je pomembna podpora za tiste, ki doma skrbijo za bližnje. Vendar bodo prispevki začeli veljati že julija, dejanske storitve pa bodo uvedene postopoma, šele kasneje v letu. Zaradi tega bo marsikdo občutil, da najprej plačuje, koristi pa pridejo kasneje.

Kaj to pomeni za vsakdanje življenje?

Za povprečnega upokojenca zvišanje pokojnine pomeni nekaj dodatnih evrov na mesec – dovolj, da morda lažje plača kakšno položnico ali si privošči nekaj več pri tedenskem nakupu.

Vendar je učinek močno odvisen od življenjskih stroškov. Če so se cene hrane, zdravil ali drugih potrebščin zvišale bolj kot za 4,5 odstotka, bo realni dobiček manjši – ali ga morda sploh ne bo.

Po drugi strani lahko nižje cene elektrike in plina nekoliko ublažijo pritisk. Tisti, ki živijo varčno, brez večjih stroškov za prehrano ali storitve, bodo morda res občutili pozitivno spremembo.

Zvišanje pokojnin za 4,5 odstotka je dobra novica. A če od tega odštejemo novi prispevek in upoštevamo podražitve hrane in storitev, ugotovimo, da bo realno povečanje kupne moči za večino upokojencev precej skromno – okoli 1,7 odstotka, kar je le nekaj dodatnih evrov mesečno.

Miha D. Kovač

Foto: Freepik