Naraščajoče temperature rek v južno-osrednji Aljaski spreminjajo prehranske navade ene najbolj problematičnih invazivnih vrst – severne ščuke. Nova raziskava kaže, da ta plenilska riba z višjimi temperaturami postaja bolj požrešna, kar lahko dodatno ogrozi že tako ranljive populacije lososov.
Raziskovalci pod vodstvom Univerze v Aljaski v Fairbanksu so analizirali vsebino želodcev ščuk, ujetih v reki Deshka v letih 2021 in 2022, ter rezultate primerjali z vzorci izpred približno desetletja. Razlike so bile izrazite: ščuke vseh starosti so pojedle več rib, pri enoletnih osebkih pa se je poraba plena povečala za kar 63 odstotkov.
Topla voda, večji apetit
Povečana prehranjevalna aktivnost je neposredno povezana z višjimi temperaturami. Toplejša voda pospeši presnovo plenilcev, kar pomeni večje energijske potrebe in pogostejše hranjenje.
„Pričakujemo, da se bo z nadaljnjim segrevanjem količina zaužitega plena še povečala,“ je pojasnil Benjamin Rich, vodilni avtor raziskave. Modeli napovedujejo, da bi se lahko poraba hrane pri severni ščuki do konca stoletja povečala še za 6 do 12 odstotkov.
Podatki kažejo, da se je povprečna poletna temperatura zraka na tem območju od začetka 20. stoletja dvignila za približno 3 stopinje Fahrenheita, pri čemer je skoraj tretjina tega porasta nastala v zadnjem desetletju. Temu trendu sledijo tudi temperature vode, ki so v zadnjih letih opazno nad zgodovinskimi vrednostmi.
Dvojni pritisk na losose
Učinki segrevanja pa ne delujejo izolirano. V reki Deshka se invazivna ščuka prekriva z avtohtonimi vrstami lososa, predvsem chinook in coho, katerih populacije že upadajo.
Analiza želodčne vsebine je pokazala zanimiv, a zaskrbljujoč vzorec: število teh lososov v prehrani ščuke se je sicer zmanjšalo, vendar to ni znak manjše ogroženosti, temveč odraz dejstva, da jih je v okolju preprosto manj.
Profesor Peter Westley opozarja, da so lososi zaradi višjih temperatur že pod pritiskom, dodatno povečana plenilska aktivnost pa lahko ta pritisk še okrepi. „Vemo, da invazivne vrste in podnebne spremembe vsaka zase prispevajo k izginjanju sladkovodnih rib. V prihodnje lahko ti vplivi delujejo skupaj,“ je dejal.
Kompleksen ekosistem, večplastni vplivi
Raziskovalci poudarjajo, da je treba dogajanje razumeti širše. Segrevanje ne vpliva le neposredno na posamezne vrste, temveč spreminja celoten ekosistem – odnose med plenilci, plenom in celo boleznimi.
„Veliko raziskav se osredotoča na neposredne vplive temperature na losose,“ je dejal Erik Schoen. „A lososi niso sami – pomembno je razumeti tudi, kako spremembe vplivajo na njihove plenilce in celotno prehransko verigo.“
Prav ta posredni vpliv bi lahko v prihodnje igral ključno vlogo. Če se bodo temperature še naprej dvigovale, bi lahko kombinacija podnebnih sprememb in invazivnih vrst dodatno destabilizirala že tako občutljive rečne ekosisteme na Aljaski.
