Sejo o zakonu o tujcih prekinili, vlada določila prehodno obdobje
Odbor za notranje zadeve je začel obravnavati predlog novele zakona o tujcih. Sejo so prekinil, nadaljevali bodo v ponedeljek. Dopolnila koalicije je treba namreč uskladiti z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ. Več pripomb na predlog imajo tudi nevladne organizacije. V SDS so bili zaradi prekinitve seje nezadovoljni.
Predsednica odbora DZ Tereza Novak (Svoboda) je pojasnila, da je treba dopolnila uskladiti z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ.
Predlog novele med drugim določa, da se lahko dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine na prošnjo tujca podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. To dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni, torej izpitu A1.
Po enem od opozoril zakonodajno-pravne službe DZ bi bilo treba v postopkih podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine zahtevani pogoj znanja slovenskega jezika preveriti in utemeljiti tudi z vidika ustavnega načela enakosti. To bi bilo treba po njenem pojasnilu storiti v razmerju do ureditve, ki tega pogoja ob podaljšanju dovoljenj zaradi dela, študija ali raziskovanja ne zahteva za družinske člane tujcev, državljanov EU.
Odpravljanje administrativnih ovir
S predlogom novele, ki ga je na seji odbora DZ predstavil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, želi vlada odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj tujcem za začasno prebivanje. Prav tako jim želi omogočiti vročanje dovoljenj po pošti ter hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen podaljšanja tega dovoljenja.
Tujcu, ki mu je prenehal status začasne zaščite, omogoča, da v osmih dneh po preteku statusa na pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za kateri koli namen, ki ga določa zakon. Predlog obenem odpravlja tudi obveznost za periodično preverjanje tujčevih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti.
Za tujce se po navedbah direktorice vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj po številnih krajih izvaja 180-urni tečaj za začetno integracijo priseljencev. Vključuje tečaj slovenskega jezika skupaj s spoznavanjem slovenske kulture in zgodovine. V tečaj je bilo leta 2022 vključenih 2853 oseb, trenutno pa jih na tečaj čaka 2400. Do konca leta naj bi zagotovili, da čakalne vrste ne bi bilo več, je napovedala.
Po besedah Štrukelj pri tujcih opažajo velik interes za učenje slovenskega jezik. Zavedajo se namreč, da je znanje jezika prvi pogoj za začetno integracijo v družbo.
Nevladniki skeptični
V Slovenski filantropiji menijo, da predlog ne bo pomembno pohitril postopkov na upravnih enotah. Te imajo premalo kadra, zakonske določbe pa so zapletene. Če naj bi se postopki skrajšali, je po njihovem pozivu potreben drugačen pristop.
Prav tako so skeptični v Delavski svetovalnici. Tudi če se družinski člani želijo vključiti v tečaj, se ne bodo mogli, saj v praksi ni dovolj zmogljivosti, je izpostavil Goran Lukić. “Pogoj znanja jezika je neizvedljiv. Zakaj je potem še vedno v predlogu?” ga je zanimalo.
Predstavnica albanskega kulturnega društva Liria Flurina Ametaj tečajem in učenju jezika ne nasprotuje. Vendar bi morali biti ti po njenem mnenju prilagojeni udeležencem. Ženska, ki je stara 20 let, se uči na drugačen način kot 50-letnica, je poudarila.
Slaba volja pri opoziciji
V SDS so bili z vodenjem seje odbora DZ nezadovoljni. Poslanec Branko Grims je nasprotoval temu, da se je predsednica odbora Tereza Novak iz Svobode po predstavitvah mnenj gostov odločila za prekinitev seje. Njeno odločitev je ocenil kot zlorabo procedure. O odločitvi za prekinitev namreč ni dovolila niti najmanjše razprave.
Na novinarski konferenci po prekinitvi seje ravnanje Novakove je Grims ocenil kot zlorabo poslovnika DZ. Novak namreč ni dovolila razprave poslancev, čeprav so se k njej prijavili. Koalicija v DZ po mnenju Grimsa pri pogoju glede znanja slovenščine očitno ni usklajena. Kot je dejal, znova oživlja tudi želja, da bi slovenščino kot obvezno znanje za tujce denimo v primerih združevanja družine črtali iz zakona. Slednje pa je v očitnem nasprotju z ustavo.
Navedel je mnenja županov Kranja, Velenja in Celja, ki so iz vrst koalicijskih strank in si želijo ustreznejše integracijske politike.
Če pogoj glede znanja jezika ne bo ustrezno umeščen v zakon, bo treba z namenom, da bi preprečili uveljavitev neustrezne ureditve, uporabiti vsa demokratična sredstva, “verjetno bo treba razmisliti tudi o referendumu”, je dejal.
Vlada določila prehodno obdobje
Iz Urada vlade za komuniciranje (UKOM) so sporočili, da je vlada na dopisni seji soglašala s predlogi dopolnil, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in “delno sledijo tudi pripombam zakonodajno-pravne službe DZ”.
Za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje je določeno 18-mesečno prehodno obdobje. V povezavi z združitvijo družine se določbe nanašajo na udeležbo v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma v enotnem programu na vstopni ravni ali na izpit iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1. V povezavi z izdajo dovoljenja za stalno prebivanje se določbe nanašajo na izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni A2. Nov datum začetka uporabe je namesto 27. aprila letos 1. november 2024, so pojasnili v sporočilu.
Vlada bo nadalje v skladu z dopolnili po njihovih navedbah v šestih mesecih po uveljavitvi novele sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.
V postopkih podaljšanja dovoljenja zaradi združitve družine se za vloge, ki so bile vložene do sprejema vladne strategije, uporablja ureditev, ki ne določa niti pogoja znanja jezika niti obveznosti za predložitev potrdila o obiskovanju tečaja.
Po sprejetju vladne strategije za vključevanje tujcev in do uveljavitve pogoja o izpitu, torej 1. novembra 2024, se uvaja nov pogoj glede podaljševanja dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane. Ti bodo morali ob vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni.
Prav tako se širi možnost za izvajanje izpita iz slovenskega jezika na vse izvajalce javno veljavnega programa za izobraževanje slovenščine kot drugega tujega jezika. Vlada bo sprejela uredbo, ki bo določala merila za izobraževalni program, na podlagi katerega se bo izvajal obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.
Nenazadnje se prednostna obravnava prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje razširja na prošnje, vložene za zaposlitev pri delodajalcih v javnem sektorju, katerih dejavnost je vzgoja in izobraževanje. S tem bodo v primeru kadrovskih potreb tudi v šolstvu omogočene hitrejše zaposlitve, so še navedli v UKOM-u.
Vir Foto: arhiv DZ (fotografija je simbolna)
