Selitev podjetij v tujino: Bo nova zakonodaja Slovenijo stala 145 milijonov evrov?
S 1. januarjem je v veljavo stopila nova določba zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je med slovenskimi podjetji povzročila nemalo razburjenja. Gre za spremembo, ki zvišuje prispevke za napotene delavce in odpravlja dosedanjo olajšavo, ki je delodajalcem omogočala, da so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri določenih delavcih, napotenih v tujino, temeljili na plači, ki bi jo ti prejemali v Sloveniji. Posledično so imeli ti delavci nižje pravice iz socialnih zavarovanj, vključno s pokojnino.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že dlje časa opozarjala na morebitne negativne posledice te zakonodajne spremembe. Po njihovih besedah vlada ni izpolnila svojih obljub glede priprave rešitev, ki bi omilile podražitve, ki jih prinaša novi zakon. Kot je za STA pojasnil izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, “država ni znala pripraviti ustrezne analitične podlage, na podlagi katere bi se lahko odločala. Teh podatkov ni uspela pripraviti vse do danes, torej v 15 mesecih.”
Posledice sprememb
Posledice sprememb so občutne tako za delodajalce kot za delavce. Po ocenah podjetij se je neto plača napotenih delavcev zaradi sprememb znižala za med 13 in 14 odstotkov, medtem ko so se stroški delodajalcev povečali za približno 10 odstotkov. V primeru, da delavec želi ohraniti enako neto plačo kot prej, bi stroški za delodajalca poskočili za okoli 30 odstotkov. To je znaten pritisk na konkurenčnost slovenskih podjetij na mednarodnem trgu.
GZS je med 8. januarjem in 13. februarjem izvedla anketo med slovenskimi podjetji, predvsem tistimi s sedežem v podravski regiji, vendar, kot opozarja Gorenšček, je problematika relevantna za vsa podjetja po Sloveniji. Anketa je pokazala, da kar 62 odstotkov podjetij razmišlja o selitvi v tujino ali ustanovitvi podružnice v tujini zaradi novih zakonodajnih sprememb. Kot najpogostejše ciljne destinacije za selitev so podjetja navedla Hrvaško, Avstrijo in Nemčijo, pri čemer prevladuje Hrvaška. Gorenšček je opozoril, da “udejanjanje napovedi iz ankete bi imelo za posledico kar za 145 milijonov evrov manjši priliv v slovensko državno blagajno.”
Izgubljamo vsi
Že prve statistike kažejo na negativne posledice sprememb. Po podatkih državnega statističnega urada je izvoz v prvem četrtletju leta 2024 v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 6,5 odstotka. Prizadeti so predvsem izvozniki gradbenih in tehničnih storitev, katerih izvoz je lani dosegel 2,3 milijarde evrov, kar predstavlja skoraj štiri odstotke bruto domačega proizvoda države.
Gorenšček je opozoril, da “z vztrajanjem pri sedanji zakonski rešitvi po našem mnenju izgubljamo vsi, tako podjetja kot država. Podjetja zato še naprej razmišljajo o selitvi dejavnosti v tujino. In če bomo še dolgo odlašali s spremembo, je vprašanje, ali se bodo odločila za vrnitev nazaj.”
Vlada se je ob nedavni obuditvi socialnega dialoga zavezala k iskanju rešitev prek posebne delovne skupine v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za finance. Skupina naj bi začela z delom jeseni, vendar podjetja pričakujejo hitrejše ukrepe.
Predlagane rešitve
Ena izmed predlaganih rešitev s strani delodajalcev je izenačitev napotenih delavcev v gospodarstvu z napotenimi javnimi uslužbenci. Ti namreč na razliko med slovensko plačo in dodatkom za delo v tujini plačujejo samo prispevke, medtem ko so dohodnine oproščeni. Zaradi neenake obravnave je zakon o čezmejnem izvajanju storitev že predmet ustavne presoje. Predstavnik GZS je poudaril, da je “vzpostavitev modela olajšave na dohodnino potrebna zaradi dvojnih življenjskih stroškov, ki jih nosijo delavci, ki delajo v tujini.” Ta model je že v veljavi v sosednji Avstriji, kjer se napotenim delavcem prizna dohodninska olajšava pod določenimi pogoji.
Še ena možnost, ki jo predlaga GZS, je model, ki ga uporablja Hrvaška, kjer so delavci upravičeni do terenskega dodatka – povračila, ki je prosto bremen. Podobno rešitev vidijo tudi v izenačitvi napotenih delavcev z delavci v transportni dejavnosti mednarodnega prometa.
Minister za delo Luka Mesec je za STA spomnil, da je Slovenija zakonodajo spremenila tudi zato, da se je izognila postopku pred Sodiščem EU zaradi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in nedovoljene državne pomoči podjetjem, ki napotujejo delavce v tujino. Slovenija se je tako prilagodila zahtevam Avstrije, vendar sedaj Mesec predlaga, da Slovenija proti Hrvaški uporabi enaka pravna sredstva, kot jih je Avstrija uporabila proti Sloveniji. “Tudi Hrvati kršijo skupna pravila na trgu in ne vem, zakaj to kot država dopuščamo,” je poudaril minister.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik
