V Šentjerneju so danes podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih del v okviru 1. faze projekta ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij na povodju vodotoka Kobila. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor ter Direkcije Republike Slovenije za vode, gre za enega ključnih protipoplavnih projektov na območju Dolenjske.
Projekt v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Po navedbah ministrstva bo z izvedbo izboljšana poplavna varnost za več kot 200 prebivalcev ob vodotoku Kobila, posredno pa tudi ob reki Krki. Projekt je zasnovan večfazno, podpisana pogodba pa pomeni začetek prve faze celovite ureditve območja.
V. d. direktorja Direkcije RS za vode Lidija Kegljevič Zagorc je ob podpisu pogodbe poudarila, da gre za dolgoročno načrtovan in strokovno zahteven projekt. Kot je izpostavila, je bila do podpisa pogodbe potrebna obsežna priprava in usklajevanje z različnimi deležniki.
„Da smo prišli do podpisa pogodbe z izvajalcem, pomeni, da je bilo veliko dela že opravljenega. Za to bi se rada zahvalila celotni ekipi, ki je delala na tem projektu, še posebej občini, ekipi na direkciji in na ministrstvu, projektantom in lastnikom zemljišč,“ je poudarila. Dodala je, da je bilo za pridobitev vseh dovoljenj na približno 3 kilometrih vodotoka potrebnega veliko usklajevanja in razumevanja.
Projekt je po njenih besedah razdeljen v dve fazi, pri čemer 1. faza največ prispeva k zmanjšanju poplavne ogroženosti v Šentjerneju in naseljih dolvodno, od Gornjega Vrhpolja do Šentjerneja. „Projekt je sestavljen iz več manjših ukrepov. Tam, kjer je možno, bodo izvedeni sonaravni ukrepi, kjer to ni mogoče, pa se ureditve izvajajo z zidovi,“ je pojasnila. Poseben poudarek je namenjen izboljšanju pretočnosti, saj projekt vključuje 16 prepustov, 2 brvi in 3 mostove.
Ureditve na treh kilometrih vodotoka
Projekt obsega ureditve struge vodotoka Kobila v skupni dolžini približno 3 kilometre, razdeljene na zgornji in spodnji odsek. Na ministrstvu so navedli, da so ureditve načrtovane sonaravno povsod, kjer je to mogoče, uporaba betona pa je predvidena predvsem tam, kjer je že prisoten v obstoječem stanju. Pomemben del projekta je zamenjava in ureditev obstoječih premostitvenih objektov, s čimer se bo izboljšala pretočnost vodotoka.
Župan Občine Šentjernej Jože Simončič je ob podpisu pogodbe izpostavil pomen projekta za lokalno skupnost. „Gre za lep primer sodelovanja države in lokalne skupnosti. Občina Šentjernej je prevzela fazo projektiranja in pridobivanja zemljišč, kar je najtežja faza takega projekta,“ je dejal. Po njegovih besedah bo izvedba 1. faze omogočila nadaljnji razvoj občine in gradnjo gospodarske ter druge infrastrukture.
Izvajalci poudarjajo zahtevnost del
Gradbena dela bosta izvajali podjetji CGP d. d. in VGP Novo mesto d. d. Predsednik uprave CGP Martin Gosenca je poudaril tehnično zahtevnost projekta. „Projekt obsega ureditve strug – kjer se da, se struga razširi, kjer to ni možno, se poglobi. Brežine bodo urejene na različne načine, kakor dopušča teren,“ je pojasnil. Dodal je, da bodo porušili dva jezova in ju nadomestili s kamnito drčo, kar bo omogočilo prehod vodnim organizmom. Rok za izvedbo del je 180 dni.
Direktor VGP Novo mesto Marko Plesec je dodal, da so z organizacijo in pripravo del že začeli ter da bodo po uvedbi v delo takoj pristopili k izvedbi.
„Naložbe v poplavno varnost so nujne“
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je izpostavil širši pomen tovrstnih projektov. „Če želimo v Sloveniji delati enakomerno, je potrebno na državni in občinski ravni pravočasno prepoznati potrebe in predvideti ukrepe, ki jih je treba izvesti,“ je poudaril. Ob tem je dodal, da bo 1. faza projekta financirana tudi z evropskimi sredstvi, dela pa naj bi bila zaključena do konca junija.
Projektant in direktor podjetja SPIT Miran Lozej je pojasnil, da obe fazi projekta predstavljata celovito rešitev za izboljšanje poplavne varnosti. „Naš cilj je zagotoviti pretok struge 16 m³/s ter s tem izboljšati prevodnost vodotoka,“ je dejal. Po njegovih navedbah se bo z izvedbo ukrepov zmanjšala poplavna ogroženost za več kot 200 stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Za projekt sta bili pridobljeni dve pravnomočni gradbeni dovoljenji, zaključek del v okviru 1. faze pa je predviden do 30. junija 2026. Vzporedno se nadaljuje tudi priprava projektne dokumentacije za 2. fazo, ki predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika nad Gorenjim Vrhpoljem.
