Severina po pridržanju: “Ne bom šla v Srbijo, dokler je Vučić na oblasti”
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v oddaji na televiziji Pink med drugim spregovoril tudi o pridržanju znane hrvaške pevke Severine Vučković. Severina, je bila namreč na mejnem prehodu Bajakovo pridržana več ur. Med zaslišanjem so jo policisti spraševali o njenih stališčih do Srebrenice in drugih temah, kar je pevka doživela kot nadlegovanje. Izrazila je nezadovoljstvo s srbsko oblastjo, posebej s predsednikom Vučićem, ki ga je označila za diktatorja, ter dejala, da ne bo več obiskovala Srbije, dokler bo ta na oblasti.
Vučić se je v oddaji na televiziji Pink dotaknil tudi tega primera. Poudaril je, da je bila Severina zadržana na meji dve uri in da je dogodek ocenil kot nepotreben in neumen. “Ne zaradi Severine, o kateri mislim najslabše, ampak zato, ker moramo biti drugačni od njih v vsem,” je dejal Vučić. Dodatno je poudaril, da Srbija ne bo država, ki bo aretirala ljudi zaradi poslušanja določene glasbe ali izražanja mnenj, tudi če so ta negativna do Srbije. “Bog me varuj, da ne vodim države, kjer aretirajo vsakogar, ki posluša Thompsonove pesmi,” je še dodal.
Dačić o pridržanju Severine: Ni bila aretirana
O pridržanju Severine Vučković se je oglasil tudi srbski notranji minister Ivica Dačić, ki je pojasnil, da pevka ni bila ne aretirana ne pridržana v klasičnem smislu, temveč zgolj zadržana zaradi nadzora na meji. “Severina ni bila ne pridržana ne aretirana, niti ji ni bil zavrnjen vstop v Srbijo,” je poudaril Dačić in dodal, da bodo v prihodnje ukinili sezname prepovedi vstopa v državo Srbijo, ko gre za verbalne delikte.
Dačić je še dejal, da Srbija ostaja svobodna država, kjer ni prostora za verbalne delikte, ter dodal, da bodo na seznamih ostali le tisti, ki izvajajo zločine in terorizem. “Ne dovolite, da nam drugi dajejo lekcije,” je zaključil Dačić.
Severinina stran zgodbe
O neljubih prizorih s hrvaško-srbske meje , kjer so jo zaradi nekaterih izjav iz preteklosti več kot štiri ure pridržali na zaslišanju srbskih oblasti pa je spregovorila tudi Severina. Za začetek so pevko na meji ustavili ob 19.35, nastopiti pa naj bi na zasebnem dogodku, v sklopu svojega rojstnega dne, ki se začne ob 23.00. Na meji so jo zadržali do 23.35, ko je zahtevala, da ji vrnejo dokumente in ji omogočijo vrnitev na Hrvaško. Ko so jo ustavili, je Policija poklicala inšpektorje, ki naj bi jo spraševali o Nevihti, Srebrenici in litiji (torej protestih v Srbiji), nato pa so ji preiskali ves avto.
Severinina izjava v celoti
Res je, da sem imela bližnje srečanje z organi reda in miru na hrvaško-srbski meji s srbske strani. V nedeljo okrog 19.45 sem z menedžerjem prispela na mejni prehod Bajakovo na srbski strani. Morala bi peti na zabavi za 18. rojstni dan. Vendar usoda ni hotela tako.
Ob pregledu dokumentov nas je mejni policist prosil, da se postavimo ob strani. Moj srbski odvetnik je takoj poklical mejno policijo, a neuspešno. Nekaj ur smo bili tam, sedeli smo v avtu. Nato sem šla do stavbe mejne policije iskat stranišče, na poti pa so mi povedali, da “čakajo inšpektorje republiškega MUP-a, ki prihajajo iz Beograda”. Ugotovila sem, da postaja “hudo”.
Ko so prispeli okoli 22.15, so najprej 45 minut zelo podrobno premetavali naše vozilo in naše stvari. Kot bi bili zadnji mali tihotapci. Na primer, iskali so orožje. Jaz in orožje – ta je pa dobra. Vprašali so me, kam grem in ali imam delovno dovoljenje za nastop, nato pa so me odpeljali na razgovor v policijo. V avtu niso našli nič spornega.
Med zaslišanjem so me začeli spraševati, kaj si mislim o Srebrenici, Oluji, zakaj sem podprla demonstracije proti rudarjenju litija in pisali, da je to Srbija, ki jo ljubim. Dotaknili so se tudi Jasenovca, prišli so tudi do Tuđmana. Moram pa reči, da mi je policist, star 30 let, ves čas poskušal razložiti, da samo opravlja svoje delo, ker sem javna osebnost in imam družbeni vpliv, tako da … Rekla sem mu, da naj spremlja ta vpliv jutri, ko objavim vse, kar me je spraševal. Eden je med zaslišanjem večkrat odšel ven, saj mu je nekdo govoril po telefonu in mu verjetno dajal nadaljnja navodila, zato se je vračal z novimi in novimi vprašanji. Vprašanja, na katera običajno odgovarjajo zgodovinarji.
Ko so me spraševali o Srebrenici, mi je policist rekel, da mora poguglati, kar sem rekla. Zato sem mu naročila, ko že gugla, da pogugla izjave Milorada Dodika iz leta 2004 v oddaji Senada Hadžifejzovića, ko je rekel “Vem, kaj se je zgodilo v Srebrenici, to je bil genocid”.
“Imaš na YouTubu,” sem ga nežno poskušala poučiti. Rekla sem mu, naj pogugla tudi Vučića, ki je nekoč hujskal Srbe v Glini in jim razlagal, da je to Srbija. Vprašala sem organe pregona, zakaj niso nedavno aretirali nemškega kanclerja Olafa Scholza, ko je prišel k njim na obisk, saj je Nemčija v Združenih narodih glasovala za resolucijo o Srebrenici!?
Povedala sem mu, da je bil predsednik Miloševićev minister za informiranje, tako da jih očitno ni dobro informiral. Nato mi je rekel, da ‘z mano ni lahko govoriti’. V nekem trenutku sem se odločila končati to agonijo z organom očitno novega srbskega moralnega reda, torej t.i. informativni pogovor z nezaželenim elementom. Policist mi je rekel, da simpatizira z Milanovićem. Rekla sem mu, da sem vesla, ni pa verjetno vesel njihov predsednik.
No, ja, ljubim Srbijo. Rada imam Srbijo, kjer 100 tisoč Srbov protestira za zaščito okolja in za ohranitev svoje države. In tisti, ki je trenutno na čelu Srbije, ne bo z ustrahovanjem odvračal pozornosti od težav, s katerimi se soočajo Srbi v Srbiji.
Organom pregona sem skušala razložiti, da je njihov vodja, za katerega mi je rekel, da je bil izvoljen na volitvah, za Srbe največji ‘ustaša’. Iz države je pregnal sto tisoč Srbov, ki so bežali pred njegovo politiko in gospodarstvom. Preostanek, ki ga hrani v državi in zdaj grozi z zastrupitvijo z litijem, si je podredil preko medijev, ki jih drži v pesti bolj zavzeto in močneje kot sam Putin, ki je eden njegovih največjih vzornikov.
Ko so me začeli spraševati, kaj si mislim o posiljenih ženskah in o tem, da so bili Srbi izgnani iz Hrvaške – sem rekla, da je vsaka žrtev težka, ampak da prekinjam to predstavo in da ne bom več odgovarjala na njihova vprašanja. Da naj mi vrne dokumente, ker nad menoj ne bodo izvajali sile, saj nisem oseba, primerna za ustrahovanje in da bodo jutri o vsem tem brali v vseh medijih. Rekla sem tudi, da ne bom nikoli več prišla v Srbijo, dokler bo na čelu tisti, ki ga dobro poznate. Policist me je večkrat rotil, naj tega ne počnem, razložil mi je, da grem lahko prosto v Srbijo. Rekla sem mu samo, naj pove nadrejenim, da so izpadli neumni, ker bo to imelo samo kontraefekt, jaz pa ne živim od Srbije…
Vprašala sem ga in kdo je to naročil, poskušal me je prepričati, da je to normalna redna kontrola. Redno, pravite… Kaj takega se mi še ni zgodilo; niti v Ameriki, niti v Kanadi, niti v Švici, predvsem pa ne v državah regije, ker me imajo vsi za svojo.
Večkrat sem jim poskušala pojasniti, da ima vsak pravico do svojega mnenja, da je bil verbalni delikt odpravljen z odpravo komunizma. In da se mi vsi smilijo, da jih imam rada, da so Srbi pošteni in dobri ljudje, a da je njihova vlada grozna in da nikoli nisem rekla, da so Srbi genocidni, ampak da so to Vučićeve medijske izmišljotine, kot leta si izmišljujejo laži o vseh, ki nasprotujejo režimu.
In na koncu sem jim zapela Balaševićevo pesem:
Pred davnimi časi je hudič sedel na tvoj prag, Srbija.
Nihče živ ne pomni toliko nesreč za enega vezirja.
Okoli vas sosedje postavljajo obzidje sovraštva in prezira.
Pa to se še ni zgodilo, mm-mm, norcem je to všeč, ostale pa sram.
Pa sem jim rekla: nujno rabite novega Balaševića.
Srbija, rada te imam… in želim ti, da čimprej postaneš demokratična. Ampak ne pridem več v Srbijo, dokler ta ne sestopi z oblasti. Vsi dobro vemo kateri.
In kakšna je to vlada, ki se boji mojega mnenja?SeverinaNe spreglejte
[Vir: N1 BiH/JutranjiHR]; Portal24; Foto: Zajem zaslona
