Sistem dolgotrajne oskrbe se v skladu z zakonom, ki je začel veljati lani vendarle postopno uveljavlja. Podatki ministrstva kažejo, da je pravico do oskrbovalca družinskega člana do konca avgusta uveljavljalo že 1.758 oseb, več kot tisoč ljudi pa je bilo v tem času že ocenjenih kot upravičencev do dolgotrajne oskrbe.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana (ODČ) se izvaja od 1. januarja 2024. Centri za socialno delo so do konca avgusta 2025 prejeli 3.462 vlog, trenutno pa je aktivnih 1.758 oskrbovalcev.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo: „Podatki jasno kažejo, da se je število oskrbovalcev družinskih članov od uveljavitve zakona skoraj početverilo. Decembra 2023 je storitev družinskega pomočnika izvajalo 472 oseb, danes pa naloge ODČ opravlja že 1.758 posameznikov.“
Oskrbovalec družinskega člana za svoje delo prejema plačilo, ki je vezano na minimalno plačo. Če skrbi za enega družinskega člana, prejme 1,2-kratnik minimalne plače (1.533,26 evra bruto), v primeru dveh pa 1,8-kratnik (2.299,90 evra bruto). Upokojenci, ki opravljajo to vlogo, imajo poleg tega pravico še do 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa do 20 odstotkov pokojnine.
Pred uveljavitvijo zakona je družinski pomočnik za podobne naloge prejemal 751,77 evra bruto, kar pomeni skoraj dvakrat nižje plačilo.
Dodatne storitve za upravičence
Od 1. julija 2025 imajo vsi, ki izberejo pravico do ODČ, možnost koriščenja tudi dodatnih storitev. To sta storitev e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), ki se izvajajo glede na kategorijo, v katero je upravičenec razvrščen po ocenjevanju.
„Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo osebi, uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe,“ pojasnjuje ministrstvo. Pogoj za opravljanje teh nalog je, da kandidat zapusti trg dela, hkrati pa lahko skrbi največ za dva upravičenca, s katerima prebiva na istem naslovu.
Več kot 1000 ocen upravičenosti
Poleg ODČ se postopno uvajajo tudi druge storitve dolgotrajne oskrbe. Centri za socialno delo so do sredine avgusta 2025 opravili 1.030 ocen upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na domu. Največ upravičencev, približno 200, je bilo uvrščenih v 4. kategorijo, ki pomeni težjo omejitev samostojnosti. Skupno 38 oseb ni bilo prepoznanih kot upravičenih do dolgotrajne oskrbe.
E-oskrba se medtem izvaja naprej za uporabnike, ki so bili vključeni v projekt E-oskrba na daljavo prek Telekoma Slovenije. „Ti upravičenci bodo lahko storitev neprekinjeno koristili le, če bodo pravočasno oddali vlogo na vstopnih točkah,“ opozarjajo na ministrstvu.
Storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti so prav tako del novega sistema in dopolnjujejo pravice, ki so namenjene zmanjševanju odvisnosti od pomoči drugih.
V skladu z zakonom se bodo od 1. decembra 2025 začele izvajati dodatne oblike dolgotrajne oskrbe. Gre za dolgotrajno oskrbo v institucijah, kjer že potekajo priprave za prenos stanovalcev iz starega sistema socialnega varstva, pa tudi za dnevno dolgotrajno oskrbo in denarne prejemke.
Na ministrstvu poudarjajo: „Naš cilj je, da sistem dolgotrajne oskrbe postane celovit, pregleden in dostopen. Uvedba novih storitev je ključna za zagotavljanje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, hkrati pa omogoča podporo tudi njihovim družinam.“
Foto: Pixabay
