Skrita povezava med stresom in prebavili, ki vpliva na naše zdravje
Se tudi vam zdi, da se pa zdaj že na vsakem koraku govori o prehrani? Kaj bi morali, kako bi morali, koliko beljakovin moramo pojesti. Zdi se mi, da smo zadnjih nekaj let postali prav odvisni od vseh teh vsebin. Prav je, da ljudje poznajo osnove prehrane in prehranjevanja ampak je lahko takšna količina informacij za marsikoga veliko breme. Večkrat zato ugotavljam, da se ljudje tako zelo obremenjujejo s tem kaj bodo dali na krožnik, da pozabijo na to, da si je potrebno za obrok vzeti tudi dovolj časa, saj lahko hitenje bistveno vpliva na počutje in na samo prebavo.
Ob vsej poplavi informacij o tem kaj in kako naj bi jedli, je včasih še meni vsega preveč, pa čeprav obožujem vse kar je povezano s prehrano. Preveč pravil, preveč omejitev, preveč nekih smernic, zato se ne čudim, da smo zmedeni, vsak dan bolj, da nam prehrana predstavlja stres. Da zaradi vseh pravil ne uživamo več v samem procesu hranjenja in ga ne dojemamo več kot nek ritual ampak kot nujno zlo.
Način prehranjevanja vpliva na prebavo
Večkrat pri strankam ugotavljam, da je bolj kot kaj je na krožniku, pomembno na kakšen način hrano zaužijejo. Način prehranjevanja vpliva na prebavo, absorpcijo hranil, uravnavanje apetita in na splošno zdravje. Sigurno ste že kdaj ugotovili, da ko ste nek obrok, ki ga redno uživate pojedli v naglici, mogoče celo med hojo ali na stoje, vas je napihnilo, niste se počutili dobro, pa čeprav je to hrana, ki jo uživate na dnevni bazi in vam navadno ne povzroča težav. In kako drugače se počutimo, ko hrano zaužijemo v miru in počasi ob skupnih kosilih z ljudmi, ki jih imamo radi.
Ljudje se navadno sploh ne zavedajo, da ko je njihovo telo napeto, v krču, v stresnemu stanju se prebava zaustavi. Med stresom telo preide v »boj ali beg« način, kar pomeni, da kri preusmeri iz prebavil v mišice, srce in možgane. Posledično se prebava upočasni ali celo ustavi. Telo pod stresom proizvaja manj želodčne kisline, encimov in žolča, kar otežuje razgradnjo hrane, zlasti beljakovin in maščob. To lahko vodi do občutka teže v želodcu, napihnjenosti in slabše absorpcije hranil.
Pri nekaterih ljudeh stres povzroči zaprtje, saj se gibanje črevesja (peristaltika) upočasni. Pri drugih lahko vodi do driske, ker telo poskuša hitro izločiti vsebino prebavnega trakta. Stres poveča napetost v mišicah (tudi v spodnjem požiralnikovem sfinktru), kar lahko povzroči vračanje želodčne kisline v požiralnik (refluks). Gibanje želodca ureja naše živčevje in prav zato je naš želodec zelo občutljiv na stres. Od želodca je v veliki meri odvisno naše počutje, saj nepravilno gibanje želodca lahko privede da ogromnih težav.
Prehranjevanje kot ritual
Naši predniki so prehranjevanje dojemali kot ritual, ki je bil veliko več kot le zadovoljevanje lakote, šlo je za skupnostno izkušnjo, povezovanje, spoštovanje hrane in narave. Hrana je bila pogosto povezana s kulturnimi običaji, obredi in celo duhovnimi praksami. Z razvojem poljedelstva je prehranjevanje postalo povezano z letnimi časi in praznovanji.
Žetev je bila obred, hrana pa se je ob posebnih priložnostih uživala z velikim spoštovanjem. Stari Grki in Rimljani so obroke uživali počasi, v družbi, pogosto ob razpravah o filozofiji in življenju. Hrana ni bila le hranilo, ampak umetnost, družbeni dogodek in način izražanja vrednot. Še danes v mnogih kulturah hrano uživajo v miru, brez hitenja, s hvaležnostjo. V Indiji in na Bližnjem vzhodu hrano pogosto jedo z rokami, kar krepi občutek povezanosti s hrano.
Hrana tako ni le gorivo za telo, ampak je tudi pomemben del našega splošnega počutja. Zato je pomembno ne le kaj jemo, ampak tudi kako hrano zaužijemo. Takšen pristop lahko pomembno vpliva na naše zdravje in na kakovost našega življenja.
Sara Logar; dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
Portal24; [Foto: osebni arhiv]
