Že tisočletja človeštvo opazuje temne lise na površju Sonca. O njih so razmišljali stari Grki, jih zapisovali kitajski astronomi, kasneje pa jih je z nevarnim navdušenjem skozi teleskop proučeval tudi Galileo. Sončne pege so bile vedno zavite v tančico skrivnosti – kako lahko nekaj tako kaotičnega ostane tako stabilno?
Zdaj pa znanstveniki z evropskimi raziskovalnimi inštituti ponujajo novo razlago tega naravnega pojava, ki bi lahko imela pomembne posledice tudi za naš vsakdan.
Čeprav se zdijo sončne pege le temna področja na sončnem disku, so v resnici mnogo bolj zapletene. Nastajajo zaradi turbulentnega gibanja vroče plazme in zapletenih magnetnih polj. Ko se snov iz notranjosti Sonca ohladi in potone, nastane območje nižje temperature – to so pege, ki jih vidimo.
Medtem pa magnetna polja v ozadju neprestano plešejo svoj lastni ples: se zvijajo, preoblikujejo in včasih povzročijo celo izbruhe energije, znane kot sončni bliski ali koronalni izmeti mase. Podrobnosti tega procesa so zdaj pojasnili znanstveniki v mednarodni študiji, objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics. Ti pojavi so ključni za razumevanje “vesoljskega vremena”, saj lahko vplivajo na delovanje satelitov, navigacijskih sistemov in električnih omrežij na Zemlji.
Nov pogled na Sonce: sodobna tehnologija razkrila nevidno
Raziskovalci iz Nemčije so s pomočjo naprednega sončnega teleskopa GREGOR ter posebne metode opazovanja, ki zmanjša vpliv atmosfere, dobili izjemno jasne slike sončnih peg. Namesto da bi Sonce opazovali z običajnimi metodami, so se osredotočili na polarizirano svetlobo – to je svetloba, katere električno polje ni razpršeno, ampak se giblje v eni sami smeri. Takšna svetloba razkriva podrobnosti, ki so prej ostajale skrite.
S tem pristopom so raziskovalci lahko natančno določili, kaj se dogaja v notranjosti sončnih peg – od kod prihaja energija in kako se tam obnašajo magnetna polja.
Ključ do stabilnosti: ravnotežje med tlakom in magnetizmom
Največje presenečenje raziskave pa je bila potrditev, da so sončne pege v stanju posebnega ravnovesja – t. i. magnetohidrostatičnega ravnotežja. Gre za občutljiv balans med plazemskim tlakom in močjo magnetnega polja. Če je pritisk previsok, magnetno polje oslabi; če je magnetizem premočan, pa ne nastane stabilna pega. Ravno pravšnja kombinacija obeh pa poskrbi, da pege na Soncu lahko vztrajajo dneve, tedne ali celo mesece.
Ta ugotovitev ima velik pomen – ne le za razumevanje Sonca, ampak tudi za napovedovanje njegovega 11-letnega cikla aktivnosti, ki doseže vrhunec v času t. i. sončnega maksimuma.
Razumevanje, kaj drži sončne pege skupaj, ni le astronomska zanimivost. Sončna dejavnost močno vpliva na Zemljo – od aurore do motenj v komunikacijskih sistemih in celo električnih izpadov. Bolj kot bomo znali napovedovati te pojave, bolje bomo pripravljeni nanje.
Nova raziskava prinaša optimizem, da bomo lahko v prihodnje bolj natančno spremljali vesoljske pojave, morda pa tudi razvili tehnologije, ki bodo lažje kljubovale nepredvidljivemu Soncu. In kdo ve – morda bomo sčasoma znali brati sončne pege tako kot starodavni modreci, le z nekoliko več fizike in sodobne optike v rokah.
Foto: Pixabay/artbyrandy/fotografija je simbolna
