Skupni javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 1,4 odstotka BDP-ja

Evro [Foto: Pixabay/ fotoblend]

Skupni javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 znašal 1,4 odstotka BDP-ja

Skupni primanjkljaj javnofinančnih blagajn v letu 2024 je dosegel 951 milijonov evrov, kar predstavlja 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Prihodki konsolidirane bilance štirih javnofinančnih blagajn so lani dosegli nekaj nad 27,91 milijarde evrov, kar je 11,5 odstotka več kot v letu 2023, medtem ko so se odhodki zvišali za 5,7 odstotka na 28,87 milijarde evrov.

Po poročanju MMC RTV SLO je bil primanjkljaj za 1,32 milijarde evrov nižji kot predlani, kar kažejo predhodni podatki za leto 2024, izračunani po metodologiji denarnega toka. Prihodki državnega proračuna so po preliminarnih podatkih znašali 14,60 milijarde evrov, kar je 12,1 odstotka več kot leta 2023, medtem ko so se odhodki zvišali le za 0,3 odstotka, in dosegli skoraj 15,40 milijarde evrov.

Na ministrstvu za finance so že v začetku meseca poudarili, da so bili prihodki za 600 milijonov evrov oziroma nekaj več kot štiri odstotke višji od načrtovanih, medtem ko so bili odhodki za 800 milijonov evrov oziroma skoraj pet odstotkov nižji od predvidenih.

Višji davčni prihodki in manjši investicijski odhodki

Po poročanju MMC RTV SLO so davčni prihodki znašali 12,12 milijarde evrov, kar je 10,8 odstotka več kot predlani, medtem ko so bili nedavčni prihodki v višini nekaj več kot 1,24 milijarde evrov kar 70,9 odstotka višji. Prejeta sredstva EU so znašala 1,04 milijarde evrov, kar predstavlja 4,5 odstotka padec v primerjavi z letom 2023.

Na odhodkovni strani so tekoči odhodki znašali 4,99 milijarde evrov, kar predstavlja 14,6 odstotka višjo vrednost v primerjavi s predhodnim letom. Tekoči transferji so se dvignili za 1,8 odstotka na nekaj več kot 8,26 milijarde evrov. Po drugi strani so investicijski odhodki in transferji znašali 1,50 milijarde evrov, kar je 31,8 odstotka manj v primerjavi z rekordnim investicijskim letom 2023.

Lanski primanjkljaj državnega proračuna je tako dosegel 795 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP-ja, kar je približno 1,5 milijarde evrov manj kot v letu 2023. Po poročanju MMC RTV SLO je bil v proračunu, sprejetem novembra 2023, predviden primanjkljaj 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP.

Občinski in pokojninski proračun

Prihodki občin so lani dosegli tri milijarde evrov. Največji delež prihodkov so predstavljali davki na dohodek in dobiček (50,8 odstotka), sledili so transferni prihodki (14,8 odstotka) ter prihodki od udeležbe na dobičku (9,8 odstotka). Skupni odhodki občin so znašali 3,24 milijarde evrov, od tega je bilo 35,6 odstotka investicijskih odhodkov in 18 odstotkov odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Po poročanju MMC RTV SLO je izkazan primanjkljaj občin v letu 2024 znašal 236 milijonov evrov.

Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2024 povečali za 10,5 odstotka na 7,85 milijarde evrov. K rasti prihodkov so prispevala višja vplačila socialnih prispevkov (za sedem odstotkov) in višji transferji iz državnega proračuna, ki so se v primerjavi z letom 2023 povečali za 28 odstotkov na nekaj nad 1,44 milijarde evrov.

Zdravstvena blagajna s presežkom prihodkov

Po preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lani zabeležil 23,5-odstotno rast prihodkov na 5,33 milijarde evrov in 19,6-odstotno rast odhodkov na 5,25 milijarde evrov. Po poročanju MMC RTV SLO je zdravstvena blagajna leto 2024 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 79 milijonov evrov.

Po podatkih ministrstva so k presežku prispevala dodatna proračunska sredstva v višini 345 milijonov evrov, od katerih je bilo 280 milijonov evrov namenjenih za stabilizacijo zdravstva. Glede na finančni načrt 2024 so bili odhodki nižji za 88 milijonov evrov, medtem ko so bili prihodki v okviru načrtovanih vrednosti.

V tokratni publikaciji Javnofinančna gibanja je ministrstvo predstavilo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za leto 2024 po namenih. Največji delež odhodkov je bil namenjen socialni varnosti (37,6 odstotka), sledili so izdatki za zdravstvo (17,2 odstotka), delovanje javne uprave (12 odstotkov) ter izobraževanje (11,2 odstotka). V primerjavi z letom prej je bil delež izdatkov za socialno varnost in zdravstvo za dve odstotni točki višji.

Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend