Sky News: Vladimir Putin – Kaj vemo o ruskem diktatorju
Vladimir Putin je tisti, ki je 24. februarja lani s svojimi tanki v Ukrajini znova prinesel vojno v Evropo. O temnih zadevah v Kremlju, pa tudi o stanju Putinovega duha pa je znano le malo. Za državljane Rusije je ‘starec’ in simbol njihove države hkrati. Svojim sodelavcem iz Kremlja Putin ponuja pot do moči in bogastva.
O tem, kaj motivira Putina, so podali svoje mnenje strokovnjaki z različnih področij.
Kako so Putinova mlada leta vplivala na njegovo kariero?
Vladimir Putin je odraščal v povojnem Leningradu, zdaj znanem kot Sankt Peterburg in se že zelo zgodaj pridružil uličnim tolpam.
Njegovo otroštvo je bilo “precej težko”, zaradi česar “nenehno išče varnost” in se zaveda, “kako nevarno in negotovo je lahko življenje”, pravi Mark Galeotti, direktor raziskovalnega podjetja Mayak Intelligence in višji sodelavec think- tank Royal United Services Institute (RUSI).
Ker se je vedno želel pridružiti ‘največji tolpi v mestu’, je opustil študij in se pridružil KGB-ju, varnostni službi takratne Sovjetske zveze.
Mladega Putina je Philip Short, novinar in avtor knjige ‘Putin: His Life and Times’, opisal kot ‘neprimernega mladega huligana’. Njegovi začetni prestopki sicer ‘niso bili niti približno tako resni kot njegovi kasnejši’.
A že kot zelo mlad je pazil, da ne razkrije svojih kart in da nikoli “ne izda preveč o sebi ali o tem, kaj si v resnici misli”, je dejal Short in dodal, da je prav to lastnost, ki ga je pripeljala do položaja predsednika.
“Bil je precej bister in je bolje kot njegovi kolegi razumel težke ruske pisce, kot je Gogolj,” je dejal Short. Tu je tudi njegova nagnjenost k “tveganim korakom”. “Pozneje se je tega bolj zavedal, zato je to nadomestil s posebno previdnostjo,” je dejal Short.
Seveda je bilo nekaj velikih izjem – ne nazadnje vojna v Ukrajini, ki je zanj “zelo osebna zadeva.”
Kako je razpad Sovjetske zveze vplival na Putina?
Sovjetska zveza, nekoč sestavljena iz 15 držav, vključno z Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, je bila največja država na svetu. Zavzemala je namreč približno eno šestino Zemljine površine.
Ko se je 26. decembra 1991 zrušila, je bil to velik šok za vse, ki so živeli pod njeno oblastjo.
“To je bila velika sprememba, skozi katero večina ljudi v drugih državah nikoli ni morala doživeti. Od tega, da si del močne države z ogromnim političnim in geopolitičnim vplivom, nenadoma postaneš del Rusije,” pravi Short.
Za Ruse je to pomenilo, da so morali sprejeti, da so mnoge predpostavke, s katerimi so odraščali, zdaj napačne.
‘To je bilo zelo težko, res grozno obdobje, skozi katerega so morali iti v 90. letih.’
Dr. Alen Mendoza, ustanovitelj in direktor Društva Henryja Jacksona, pravi, da je imelo “pomemben vpliv na Putina”. “Ne verjamem, da je Putin nujno verjel v komunizem, je pa verjel v ta sistem, to je povsem očitno,” je dejal. Putin, ki je najverjetneje nameraval napredovati v KGB, je moral gledati, kako se njegove “sanje sesuvajo”, pravi Mendoza.
Opazoval je ves ta kaos v Rusiji v 90. letih in naslednjih 20 let poskušal povrniti ‘izgubljeno carstvo’.
Mendoza je dodal, da Putin že dolgo goji nacionalistična in imperialistična čustva. Slednje se odraža tudi v njegovem mnenju, da Ukrajinci niso “pravo ljudstvo”, kar izvira iz “travme, ki jo je v njem povzročil razpad Sovjetske zveze”.
Zakaj se Putin tako boji atentata?
Obstaja veliko poročil, ki trdijo, da se Putin strašno boji atentata, vendar je težko reči, kaj je le paranoja in kaj temelji na dokazih.
“Mislim, da če ste na oblasti tako dolgo, kot je Putin, je paranoja vaše naravno stanje,” pravi Mendoza. “To se vidi v tem, da nikoli ne veš, kje je ta človek, in ko sreča ljudi, je med njimi vedno precejšnja razdalja. Odseva občutek, da ga ljudje preganjajo, in to je nenehno v njegovih mislih. Nekateri ga verjetno res preganjajo. Ko je nekdo 25 let na vrhu, si nabere kar nekaj sovražnikov – a dobršen del je verjetno domišljav,” dodaja.
Profesor David Lewis, strokovnjak za globalno politiko na Univerzi v Exeterju, meni, da bi lahko šlo še dlje.
“Putin je vedno imel močan občutek negotovosti, ki je morda izviral iz njegovih izkušenj v KGB in njegovih izkušenj z razpadom ZSSR,” je dejal. Ruski predsednik meni, da je njegova misija ‘prekiniti prevlado Zahoda in znova narediti Rusijo veliko’, zato ne preseneča, da verjame, da zahodne varnostne službe, ukrajinska obveščevalna služba in ruski tekmeci kujejo zaroto proti njemu.
Lahko bi bil tudi “neiogiben rezultat absolutne vladavine precej kanibalskega sistema,” je dejal Galeotti.
“Putin spodbuja svoje različne podrejene, da tekmujejo drug proti drugemu. In mislim, da je to zato, ker predpostavlja, da je to naravno stanje stvari.”
Ali Putina skrbi, kaj si navadni Rusi mislijo o njem?
Galeotti meni, da obstajata dva razloga, zakaj Putinu ni prav vseeno, kakšen je videti v očeh ruskih državljanov. Bolj razmišlja “o svoji zgodovinski zapuščini in o tem, kako se ga bodo spominjale prihodnje generacije”, je dejal.
Toda na bolj pragmatični ravni so “najuspešnejše policijske države tiste, v katerih se tisti, ki so pod nadzorom, tega ne zavedajo ali celo podpirajo režim, ki jih izkorišča”.
Za Ruse po njegovih besedah obstajata dva Putina, kar se kaže v tem, da njegove poteze odobrava 80 odstotkov državljanov, absolutno pa mu zaupa le 30 odstotkov Rusov.
Zakaj Rusi odobravajo poteze nekoga, ki mu ne zaupajo?
Imamo Putina kot ikono Rusije. Vprašati ljudi, ali odobravajo Putina, je tako, kot če bi jih vprašali, ali odobravajo Rusijo ali ne. In potem imamo Putina kot politika, človeka in mislim, da se to odraža v oceni zaupanja.
Galeotti pravi, da se zdaj krepi občutek, da je Putinov ‘rok potekel’. “Spomnim se, ko sem zadnjič potoval po Rusiji, preden so mi prepovedali, sem poslušal, kaj so ljudje govorili, in slišal, da so ga klicali ‘starec’.”
Tudi sir Andrew Wood, nekdanji britanski veleposlanik v Rusiji, pravi, da med Rusi vlada določena stopnja apatije. “Raje ne bi razmišljali o tem. To je pravzaprav precej tipično. Če pogledate, kako gledajo nazaj na Stalina in sovjetske čase, je veliko stvari, o katerih raje ne bi razmišljali,” je dejal.
“Putin to prikazuje kot čas zmagoslavja in čas, ko je bila Rusija velika in je zmagala v vojni leta 1945, in državljani menijo, da je to povsem v redu. To dokazuje, da so velik narod, a državljani ne razmišljajo o številu pobitih v taboriščih, o številu pobitih na bojišču. Ne marajo razmišljati o tem, ker je preveč boleče.”
Kaj si o Putinu misli njegov bližnji krog ljudi v Kremlju?
Na to vprašanje je težko odgovoriti tudi tistim, ki že leta preučujejo Rusijo. Sir Andrew je dejal, da je ena glavnih Putinovih lastnosti ta, da se ‘pogovarja s čim manj ljudmi’, kar pomeni, da je malo ljudi v Kremlju, še manj pa v ožjem krogu okoli samega Putina.
John Foreman, ki je bil do nedavnega britanski obrambni ataše v Moskvi, je dejal, da so najbolj zvesti ljudje s Putinom 25 ali 30 let. Rusija ima “drugačno naravo moči”, ki temelji na “osebnosti, prijateljstvih in starih vezeh. Vse odločitve sprejemajo fantje, ki so skupaj hodili v šolo, se pogovarjali, trenirali judo in podobno,” je dejal.
Foreman nadaljuje: “Vsi vedo, da svojo moč in bogastvo dolgujejo Putinu. Torej, kar bi si o Putinu morda mislili zasebno, ne bi nikoli povedali v javnosti, ker vedo, kakšne so posledice, če se obrnejo drug proti drugemu in so razglašeni za nelojalne. Niso ‘neumni ljudje’ in se zavedajo, kaj se dogaja z vojno,” je dejal. Na tej stopnji so se odločili, da je bolje ostati pri tistem, ki ga poznajo, kot tvegati spremembo vodstva in se soočiti z izgubo položaja in morda življenja.
Profesor Lewis se strinja, da ima Putinov ožji krog “veliko za izgubiti”, če ga odstavijo z oblasti.
Verjame pa tudi, da veliko ljudi okoli Putina deli njegov pogled na svet. Nekateri imajo celo bolj skrajno mnenje, verjamejo, da je Zahod ‘sovražna sila’, ki ‘uporablja Ukrajino kot namestnika za napad na Rusijo’.
Sir Andrew meni, da je Putinov ožji krog zdaj osredotočen samo na vojno, večina institucij, ki običajno sestavljajo vlado, pa je zdaj ukinjena.
“Na začetku je imel vlado. Okoli sebe je imel ljudi, ki so mu lahko svetovali glede gospodarstva. Toda zdaj so ljudje na ravni lokalne vlade dejansko utišani in vse odločitve se sprejemajo na podlagi Putinovih prepričanj,” pravi sir Andrew.
Zakaj se je Putin srečal s Prigožinom, potem ko ga je razglasil za izdajalca?
Ruska zasebna skupina plačancev Wagner, ki jo je ustanovil Jevgenij Prigožin, je junija organizirala kratkotrajni upor proti vojaškemu vodstvu Moskve.
Kmalu zatem se je izkazalo, da je Prigožin, ki ga je Putin pred tem označil za ‘izdajalca’ šel na čaj z ruskim predsednikom. Poleg tega se je prejšnji mesec pojavil na vrhu med ruskimi in afriškimi voditelji. Torej, kaj se dogaja?
“Srečanje je bolj smiselno, če o Putinovi Rusiji razmišljate kot o mafijski organizaciji,” je dejal profesor Lewis.
“Ni pravne države, obstajajo le neformalni dogovori med rivalskimi skupinami, pri katerih posreduje Putin kot nekakšen boter.” Dejal je, da bi bilo smiselno, če bi Putin posredoval pri “neformalnem dogovoru”, da bi ohranil Prigožina pri življenju in Wagnerjeve sile nedotaknjene, vendar bi jih ohranil pod oblastjo Kremlja, da bi lahko izpolnili zahteve Moskve v delih Afrike in drugod.
Philip Short se strinja, da ima Putin ‘še vedno nalogo’ za Prigožina, vsaj za zdaj.
Dodaja, da se je Putin, ko je bil podžupan Sankt Peterburga, “moral ukvarjati s kriminalci, kot je Prigožin, in je našel načine, kako se spoprijeti z njimi, načine, kako jih uporabiti.”
“Sistem, ki ga je zgradil kot predsednik, temelji na nasprotovanju ene frakcije drugi, eni skupini proti drugi, tako da nobena skupina ne more postati premočna, da bi resnično ogrozila centralno vlado,” je dodal Short.
Foreman je dejal, da je bil ruski predsednik videti “vznemirjen”, ko so se odvijali nemiri.
Toda Prigožinovo srečanje s Putinom je izgledalo tako, kot da je vojskovodja “padel na kolena pred svojim gospodarjem, prosil odpuščanja in obljubljal zvestobo”.
Vseeno se zdi, da Prigožinova prihodnost verjetno visi na nitki. “Prigožin ima močne sovražnike in mislim, da je to, kar se mu zgodi srednjeročno, drugačno od tistega, kar se mu zgodi kratkoročno,” je dejal Foreman.
Profesor Lewis dodaja: “V vsakem primeru se Prigožin ne sme preveč sprostiti. Putinova kariera nakazuje, da trdno verjame v stari pregovor – maščevanje je hladna jed.”
Se bo Putin kdaj umaknil iz Ukrajine?
“V več kot 500 dneh vojne je mit o Putinovi moči zamegljen,” pravi Foreman. Vendar to ne pomeni, da se bo umaknil. Še vedno mislim, da je obseden s svojim poslanstvom. Mislim, da misli, da je njegova misija zgodovinska. To je del njegove osebne zapuščine,” je dejal.
Foreman pravi, da se ruski predsednik dobro zaveda posledic zanj osebno, če mu ne uspe v Ukrajini, in zato “ni cene, ki je Rusija ne bo plačala. Ni cene, ni nacionalnega bogastva, ni ljudi, ki se zanj ne bi žrtvovali. Nihče ni javno govoril proti, doma nima opozicije.”
Putin vidi Zahod kot “izjemno šibkega”, pravi Foreman. Po njegovem mnenju bo morala Rusija biti poražena na bojišču, da se bodo moskovske enote umaknile.
“Mislim, da je edino upanje za Rusijo, da Ukrajincem uspe pregnati Ruse iz svoje države,” je dejal. Dodal je, da je malo verjetno, da se bo to zgodilo letos. Dr. Mendoza, ustanovitelj in izvršni direktor Društva Henryja Jacksona, je dejal, da se Putin zaveda tudi zgodovinskega konteksta.
Zadnji sovjetski voditelj, ki je igral s tako visokimi vložki, je bil Nikita Hruščov med kubansko raketno krizo – 13-dnevnim ameriško-ruskim obračunom, ki velja za najbližje, kar se je svet približal jedrskemu armagedonu.
Mendozaa pravi, da so med tisto krizo postavili isto vprašanje: “Ali lahko Hruščov odstopi?”
Izkazalo se je, da se je lahko upokojil, vendar se je njegova preizkusna doba iztekla in seveda je bil po tem odstavljen s položaja. Možno je torej, da se bo Putin umaknil, a ‘se bo povsem zavedal primerjave s Hruščovom. Ker je vse svoje življenje vložil v zmago v tej vojni, si je zelo težko predstavljati, da bi Putin lahko obupal in preživel posledice.
Kaj bo s Putinom, če izgubi vojno v Ukrajini?
Spomnimo, Rusija je že leta 2014 zasedla dele ukrajinskega ozemlja, na Krimu in v regiji Donbas. Čeprav je cilj Ukrajine osvoboditi vse ozemlje, ki ga je Rusija medtem zavzela, vojaški analitiki menijo, da bo to izjemno težko doseči.
Prav tako bo težko reči, v katerem trenutku bo ‘Rusija izgubila vojno’.
“Rusija izgubi vojno le, če to reče Putin. Tudi če bi ukrajinska vojska močno porazila ruske enote in jih prisilila k umiku z večine ukrajinskega ozemlja, bi se lahko Rusija še vedno borila na Krimu in v Donbasu ter še naprej z raketami napadala ukrajinska mesta,” pravi profesor Lewis. “Močan ruski propagandni stroj bo skušal poraz prodati kot zmago.”
Short dodaja, da bi ruski predsednik lahko zahteval zmago, če bi Moskva uspela obdržati kaj več od tistega, kar je imela na začetku invazije leta 2022.
Rekel je, da bo ruski predsednik to uporabil proti Zahodu, ki podpira Ukrajino, in rekel: “Vsi so prišli in podprli Ukrajino, pa vendar nam je uspelo dobiti več, kot smo imeli prej. Niso nas uspeli ustaviti.”
Profesor Lewis je dejal, da če bi Ukrajini uspelo osvoboditi svoje okupirano ozemlje pred letom 2022, bi bila Putinova verodostojnost “močno prizadeta” in ruske politične elite bi se “verjetno odločile, da je Putin postal ovira, in iskale spremembe”.
“Lahko bi se pojavil skrajno desni militaristični režim, ki bi se maščeval za poraz Rusije,” je dejal. “Bolj verjetno pa je, da bi Putina zamenjal človek iz njegovega sedanjega okolja, ki bi bil nagnjen k pogajanjem z Zahodom o koncu vojne. V igri so vsi scenariji, vključno z obdobjem kaosa, ko se različne frakcije borijo za oblast.”
Foreman, donedavni britanski vojaški ataše v Moskvi, je dejal, da je Putin “pandemijo preživel sedeč v enem od svojih bunkerjev in bral zgodovinske knjige” ter da zelo dobro ve, da so se diktatorji v ruski zgodovini lahko spreminjali in so se spreminjali.
“Tega se zaveda, toda ne glede na to, ali se mu dovoli, da se umakne v svojo dačo ali ga ubijejo, so ruske spremembe oblasti običajno povezane z neko obliko prelivanja krvi. Mislim, da se oklepa oblasti, ker dobro ve, kaj se mu bo zgodilo.«
Philip Short meni, da je zelo malo verjetno, da bi lahko rusko vojsko popolnoma izgnali iz Ukrajine in tako je vsaj v dogledni prihodnosti Putinov položaj varen.
