Praznik reformacije: bistvo slovenstva in dediščina znanja
Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, je bil osrednji govornik na letošnji državni proslavi ob dnevu reformacije. V svojem govoru je poudaril pomen reformacije kot temelja slovenstva, ki nas spremlja skozi zgodovinske prelomnice in se odraža v naši kulturi ter vrednotah. “Dan reformacije, podobno kot Prešernov dan, s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva,” je izpostavil Arčon in dodal, da je reformacija močno vplivala na narodovo zavest in ga povezala z jezikovno dediščino. Slavnostni del proslave, z umetniško tematiko z naslovom “Dokler teče ta motor in utripa to srce”, sta zasnovala režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres, ki sta ustvarila vzdušje, ki je poudarjalo pomen narodove povezanosti s svojim izročilom.
Arčon je v nagovoru izrazil tudi globoko spoštovanje do številnih Slovencev, ki so skozi zgodovino ohranjali svoje korenine v tujini. Spomnil je na dediščino, ki jo je slovenska skupnost v Združenih državah Amerike ohranila in predala novejšim generacijam. Posebno ganljivo je opisal prizadevanja za ohranitev dragocenih predmetov iz cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred kratkim sprejeli v evangeličansko skupnost v Murski Soboti.
Vloga knjige v sodobnem svetu in izzivi novih generacij
V svojem govoru je Arčon posvetil posebno pozornost spremembam, ki jih prinaša digitalna doba, in opozoril na pomen knjige v sodobnem svetu. Izpostavil je pomen branja kot vrednote, ki presega zgolj fizične knjige: “Za današnje nove generacije je knjiga velikokrat le muzejski eksponat, predmet spomina.” Kljub digitalizaciji, ki omogoča dostop do informacij preko zaslonov, je poudaril, da je knjiga simbol, ki ima globlji pomen. Po njegovih besedah knjige omogočajo ljudem, da se dvignejo k višjim idealom in vrednotam ter ohranjajo stik s kulturno dediščino. Knjige kot “veličastno stopnišče” povezujejo preteklost s prihodnostjo, so hrana za “nove misli, nove načrte in ambicije, za vse, kar si želimo postati kot posamezniki, pa tudi kot družba.”
Spomnil je tudi na pomemben dosežek, ko je Apple poslovenil svoj operacijski sistem po nedavnih spremembah Zakona o javni rabi slovenščine, kar je po njegovem mnenju eden od dosežkov, ki sega “v tisto srce, bistvo slovenstva.” Ta korak je po njegovem mnenju dokaz, da ohranjanje slovenščine zahteva vztrajnost, predvsem pa priznanje slovenskih reformatorjev, kot so Trubar, Dalmatin in Bohorič, ki so Slovencem omogočili, da so se postavili “v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja.”
Tehnološki razvoj kot prihodnost slovenske identitete
Arčon je opozoril na pomembnost inovacij in razvoja kot temeljev slovenske identitete ter izrazil ponos nad povečanimi sredstvi, namenjenimi za ta namen v državnem proračunu. Slovenija mora po njegovih besedah ostati v ospredju tehnološkega napredka in tako postati “družba znanja”. Pri tem je izpostavil vlogo Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki letos praznuje 250. obletnico. Knjižnica hrani tri milijone enot gradiva, kar pomeni “za vsakega prebivalca Slovenije in za vsakega Slovenca zunaj meja po eno – in še ostane.” NUK, s svojim nacionalnim projektom Digitalizacija Slovenike, do leta 2030 načrtuje digitalizacijo 101 milijona strani gradiva, kar predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine.
Kot del ohranjanja kulturne dediščine je Arčon izpostavil projekt gradnje NUK 2, ki bo po njegovem mnenju postal “informacijski vozel, stičišče znanj, odprt javni prostor, kjer bodo vsi dobrodošli.” V svojem nagovoru je izrazil upanje, da bo projekt prispeval k razvoju slovenske družbe, saj bo “NUK 2 informacijski vozel, stičišče znanj.”
Na koncu nagovora se je minister Arčon dotaknil pomena reform in trajnosti njihovega učinka: “Re-forma, kot vemo, dobesedno pomeni pre-oblikovanje.” Opozoril je, da se reforme ne smejo obravnavati kot hitre rešitve, temveč kot dolgotrajen proces, ki zahteva trud in vztrajnost. Na koncu je ponovil pomembnost prizadevanj za boljšo prihodnost ter poudaril, da se domoljubje ne izraža s sovraštvom do drugega, temveč z odprtostjo do sveta in prizadevanjem za “lepši svet.”
Arčon je svoj govor zaključil s pomenljivo mislijo o pomenu povezovanja in prizadevanju za lepšo prihodnost. Slovenija je po njegovih besedah izjemno uspešna pri svoji vlogi v svetu, saj postaja “močan glas miru in solidarnosti.” Na koncu je vsem Slovencem zaželel mirne in doživete praznike ter ob dnevu reformacije čestital vsem prisotnim.
Ob dnevu reformacije: poklon slovenski književni dediščini in prihodnosti jezika
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je potekala osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Osrednji govornik na dogodku bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon. Po njegovem govoru bo sledil umetniški program, naslovljen Dokler teče ta motor in utripa to srce, ki bo skozi glasbo, ples in govor počastil pomembnost slovenskega jezika in kulture.
Dan reformacije je priložnost, da se spomnimo začetkov slovenskega knjižnega jezika in prve tiskane knjige. Letošnja proslava izpostavlja tri pomembne obletnice: 440 let od izida Bohoričeve slovnice Zimske urice, 440 let od Dalmatinovega prevoda Biblije in 250 let Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Dogodki, povezani s temi mejnikih, so Slovencem zagotovili pisano besedo, ki nas je združevala in povezovala skozi zgodovino.
Slovenski knjižni jezik ni zgolj orodje komunikacije, ampak simbol narodne identitete, razvoja in napredka posameznika. Knjiga in branje v domačem jeziku nam omogočata, da smo skupnost, ki se razvija in misli skupaj. Knjižnice, ki ohranjajo pisano besedo, so s tem tudi varuhinje našega kolektivnega spomina in zaščitnice slovenske kulture… več tukaj.
Portal24; Foto: Vlada RS Flickr
