Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih temeljito spremenila svet dela, pri čemer bi lahko brez zaposlitve ostali milijoni ljudi, opozarja nekdanji operativni direktor Googla X, Mo Gawdat. Ocenjuje, da bo obdobje do sredine stoletja zaznamovano z množičnimi odpusti, predvsem med pisarniškimi delavci in izobraženim srednjim razredom.
Gawdat je svoja opozorila predstavil v pogovoru za podkast The Diary of a CEO, ki ga vodi britanski podjetnik Steven Bartlett. Kot poroča New York Post, naj bi se prvi večji val sprememb začel že leta 2027, celotna preobrazba pa naj bi trajala vsaj 15 let.
Kot primer je navedel svoje podjetje Emma.love, ki razvija čustveno inteligentne pogovorne sisteme, pri čemer celotno razvojno ekipo sestavljajo zgolj trije zaposleni. V preteklosti bi tak projekt po njegovih besedah zahteval več sto programerjev. Dodal je, da bodo v prihodnosti celo voditelji podkastov „odveč“, saj bodo te naloge prevzeli digitalni agenti.
V nasprotju s preteklimi tehnološkimi revolucijami, ki so prizadele predvsem fizično delo, naj bi tokratni val avtomatizacije najmočneje udaril izobražene strokovnjake. Gawdat meni, da se bo zaradi tega poglobila ekonomska neenakost, predvsem če vladam ne bo uspelo vzpostaviti ustrezne regulative.
„Brez regulacije bo tehnologija skoncentrirala bogastvo v rokah peščice,“ opozarja Gawdat, ki prihaja iz Egipta. Po njegovem bo ključni dejavnik prihodnosti t. i. moralno programiranje algoritmov, pravičen dostop do tehnologije in uvedba sistemskih rešitev, kot je univerzalni temeljni dohodek.
Kapitalizem kot gonilo odpovedi
Gawdat umetne inteligence ne vidi kot glavnega krivca za spremembe na trgu dela, temveč kapitalistični sistem. „Z umetno inteligenco ni nič narobe, težava je v človeškem vrednostnem sistemu, ki temelji na dobičku in arbitraži dela,“ je dejal.
Generalni direktorji, ki danes umetno inteligenco izkoriščajo za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov, naj se po njegovih besedah zavedajo, da bo umetna inteligenca v prihodnosti sposobna nadomestiti tudi njih. „Splošna umetna inteligenca bo v vsem boljša od ljudi, tudi kot direktor podjetja,“ je opozoril.
Po Gawdatovih besedah bi lahko v prihodnjih letih prišlo do množičnih družbenih nemirov, saj bo izguba služb vplivala na psihološko stanje ljudi. „Ko izgubiš delo, izgubiš tudi občutek smisla in strukturo dneva,“ je dejal.
Prihodnost vidi v dveh fazah: v naslednjih 15 letih naj bi sledil „pekel“ – obdobje odpovedi, negotovosti in družbenih razpok. Šele po letu 2040 bi se po njegovem mnenju lahko začela „utopična“ doba, v kateri bodo ljudje osvobojeni ponavljajočih se nalog in usmerjeni v skupnost, duhovnost ter osebni razvoj.
Po poročanju Svetovnega gospodarskega foruma kar 40 odstotkov svetovnih delodajalcev že danes pričakuje zmanjšanje števila zaposlenih zaradi umetne inteligence. Raziskovalci s Harvarda ocenjujejo, da je mogoče avtomatizirati 35 odstotkov pisarniških nalog.
Po podatkih podjetja Challenger, Gray & Christmas je bilo že do leta 2023 več kot 27.000 odpovedi neposredno povezanih z uvedbo umetne inteligence, obeti za prihodnost pa nakazujejo več deset tisoč dodatnih primerov. Medtem ko Goldman Sachs in McKinsey napovedujeta bilijonsko rast svetovnega BDP, Mednarodni denarni sklad opozarja, da bi te koristi brez ciljno usmerjenih politik lahko še poglobile neenakost.
Podobna opozorila prihajajo tudi s strani analitikov z MIT in PwC, ki poudarjajo, da bo brez pravočasnega odziva politik množična avtomatizacija poglobila socialne napetosti in zmanjšala plače, poroča Fortune.
Foto: Freepik
