Slovenija je v zadnjih dneh zaključila obsežno evakuacijo svojih državljanov z območij Bližnjega vzhoda, kjer so zaradi vojne in nestabilnih razmer ostali ujeti. V domovino je bilo po podatkih pristojnih služb prepeljanih več kot tisoč ljudi, med njimi tudi državljani drugih evropskih držav.
Na vladi izpostavljajo, da so evakuacijo izvedli v zelo zahtevnih okoliščinah, saj so se razmere na terenu hitro spreminjale, zračni prostori pa so bili ponekod zaprti ali omejeni. V Ljubljano sta v petek zvečer iz Riada prispeli še zadnji letali, s čimer se je organizirani del evakuacije s čarterskimi leti zaključil.
Po podatkih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je Slovenija z devetimi čarterskimi poleti v domovino pripeljala 912 slovenskih državljank in državljanov ter še 146 državljanov drugih držav, skupaj torej 1058 ljudi.
Predsednik vlade Robert Golob je ob zaključku akcije poudaril, da je država ukrepala takoj po zaostritvi razmer v regiji. „Od prvega dne, ko se je vojna razširila na zalivske države, smo na vladi ukrepali hitro in odločno z enim samim ciljem, da naše državljanke in državljane v teh negotovih in nevarnih razmerah čim prej varno pripeljemo domov.“
Zahtevna logistika in pomoč partnerskih držav
Na vladi opozarjajo, da je bila organizacija evakuacije zaradi hitro spreminjajočih se razmer logistično izjemno zahtevna. Koordinacija je potekala na več lokacijah v regiji, med drugim v Združenih arabskih emiratih, Omanu, Katarju, Jordaniji in Savdski Arabiji.
Golob je ob tem izpostavil tudi podporo partnerskih držav v regiji. „Razmere so bile zelo zaostrene in so se iz ure v uro spreminjale, zato je bila koordinacija vseh evakuacijskih aktivnosti izjemno zahtevna. Brez podpore naših prijateljev v Jordaniji in zalivskih državah nam to ne bi uspelo.“
Na vladi poudarjajo, da so pri operaciji sodelovale številne diplomatske in konzularne ekipe ter predstavniki ministrstev in vladnih služb. Med drugim se je premier zahvalil zunanjim predstavništvom Slovenije in ekipam na terenu, ki so sodelovale pri organizaciji prevozov in koordinaciji evakuacije.
„Evakuacija je bila izjemno uspešna, saj smo skupaj v enem tednu v domovino varno k družinam in prijateljem vrnili skoraj tisoč državljank in državljanov,“ je dodal predsednik vlade.
Slovenija pomagala tudi državljanom drugih držav
Evakuacijski poleti niso bili namenjeni le slovenskim državljanom. Na vladi navajajo, da je Slovenija z organiziranimi čarterskimi leti pomagala tudi drugim evropskim državam.
Na varno je bilo tako prepeljanih 146 tujih državljanov, med njimi iz Francije, Hrvaške, Italije, Španije, Češke, Slovaške in Bosne in Hercegovine.
Država je za organizacijo evakuacije zaprosila tudi za podporo Evropske unije prek mehanizma civilne zaščite, ki omogoča sofinanciranje takšnih operacij. Na vladi poudarjajo, da je evropsko sodelovanje pomembno predvsem v razmerah, ko je treba v kratkem času organizirati več evakuacijskih letov.
Ministrstvo ostaja v stiku z državljani
Čeprav se organizirani čarterski poleti zaključujejo, na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve poudarjajo, da konzularna pomoč za slovenske državljane ostaja na voljo.
Na ministrstvu navajajo, da se zračni prostori v nekaterih državah postopoma odpirajo, zato je na voljo vse več komercialnih letov, s katerimi se je mogoče vrniti domov. Hkrati izpostavljajo, da so razmere v regiji še vedno nepredvidljive.
Podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon se je zahvalila zaposlenim, ki so sodelovali pri operaciji. „Hvala predvsem našim uslužbencem doma in po svetu, od številnih strokovnjakov za pomoč državljanom v tujini, do uslužbencev na veleposlaništvih – še posebej v Abu Dabiju in Kairu – ki so dan in noč delali za varno in čim hitrejšo vrnitev slovenskih državljanov iz vojno ogroženih območij v domovino.“
Na ministrstvu opozarjajo, da so nekateri zračni prostori v regiji še vedno zaprti ali omejeni. Po njihovih informacijah so zaprti zračni prostori v Bahrajnu, Kuvajtu, Iranu in Iraku, medtem ko so v Izraelu, Omanu, Katarju, Združenih arabskih emiratih in Siriji odprti z občasnimi omejitvami.
Slovenskim državljanom v regiji zato svetujejo, naj skrbijo za svojo varnost, spremljajo navodila lokalnih oblasti in redno preverjajo aktualne razmere.
Na ministrstvu ocenjujejo, da je zunaj kriznega območja Bližnjega vzhoda – predvsem na Maldivih, Šrilanki in Tajskem – še približno 200 slovenskih državljanov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh vračali domov. Konzularna služba jim bo še naprej pomagala z informacijami in nasveti glede možnosti vrnitve.
Državljanom so za informacije še naprej na voljo tudi dežurne telefonske številke in klicni center 114, ki zagotavlja podporo družinam in posameznikom, ki potrebujejo dodatne informacije o razmerah ali možnostih vrnitve v Slovenijo.
