Slovenija med državami EU, ki bodo do leta 2030 dosegle podnebne cilje
Študija, ki analizira nacionalne podnebne načrte, razkriva, da je le šest od 27 držav članic Evropske unije (EU) predložilo popolnoma pripravljene nacionalne podnebne načrte. Še bolj zaskrbljujoče je, da naj bi 12 držav EU zgrešilo svoje nacionalne podnebne cilje v okviru Uredbe o porazdelitvi prizadevanj (ESR). Sedmim drugim državam pa grozi celo, da ne bodo dosegle svojih ciljev. Če države ne bodo dosegle zahtevanega zmanjšanja emisij, pa se bodo morda soočile z denarnimi kaznimi.
ESR je politični okvir, ki je del širšega podnebnega in energetskega svežnja EU. Določa zavezujoče nacionalne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 27 držav članic. Do leta 2030 morajo države članice v primerjavi z letom 2005 emisije skupno zmanjšati za 40 odstotkov. Ti cilji zajemajo pet ključnih sektorjev: cestni promet, stavbe, mala industrija, odpadki in kmetijstvo. Cilji so prilagojeni glede na bruto domači proizvod (BDP) posamezne države. Bogatejše države imajo sicer strožje zahteve.
Države ne dosegajo zastavljenih ciljev
Glede na trenutne načrte držav EU bi se emisije do leta 2030 zmanjšale le za 35,5 odstotka, kar je 4,5 odstotka manj od zastavljenega cilja. Med najslabšimi državami sta Nemčija in Italija, kjer naj bi Nemčija zgrešila cilje za 10 odstotkov, Italija pa za 7,7 odstotka. Francija je na poti, da doseže cilje z zelo majhno rezervo. Nizozemska pa bi lahko komaj izpolnila svoje cilje.
Države, ki ne bodo dosegle svojih podnebnih ciljev, lahko kupijo ogljične dobropise od držav, ki jih bodo presegle. Cena teh kreditov se določa na podlagi dogovora med državama. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko povprečna cena ogljičnih dobropisov znašala 129 evrov na kredit. Med državami, ki bodo verjetno presegle svoje cilje in zbrale največ presežnih kreditov, so Španija, Grčija in Poljska. Španija naj bi cilje presegla za 7 odstotkov. Omenjeno bi lahko Nizozemski od držav, ki ne bodo na pravi poti prineslo približno 10 milijard evrov.
Kljub temu pa bi lahko Nemčija sama porabila 70 odstotkov razpoložljivih kreditov, s potencialnim stroškom v višini 16,2 milijarde evrov. Italija bi se lahko soočila s stroški v vrednosti 15,5 milijarde evrov. Zaradi velikega števila držav, ki bodo zgrešile svoje cilje, bi lahko prišlo do pomanjkanja kreditov, kar bi dvignilo njihove cene in povzročilo ponudbeno vojno do leta 2030.
Za popravke je še čas
Še vedno obstaja čas za popravek vladnih politik za dosego ciljev do leta 2030, opozarja organizacija Transport & Environment (T&E). Sofie Defour, podnebna direktorica pri T&E, je ob objavi poročila dejala: “Države se soočajo z jasno izbiro: plačati milijarde svojim sosedom za njihov ogljični dolg ali uvesti nove politike, ki izboljšujejo življenje njihovih državljanov, kot je izolacija hiš.” Nemčija in Italija bi lahko na primer uvedli nove ukrepe za povečanje uporabe električnih vozil in izboljšanje izolacije zgradb.
Države so morale nove nacionalne energetske in podnebne načrte (NECP) predložiti do 30. junija, vendar so le štiri izpolnile rok. Te države so: Nizozemska, Danska, Finska in Švedska. ESR je ključni ukrep v teh načrtih, vendar le nekaj držav pričakuje, da bodo dosegle svoje cilje v svojih osnutkih besedil. Samo šest držav, in sicer Hrvaška, Češka, Madžarska, Luksemburg, Slovenija in Španija je dobilo jasno sprejemno oceno Evropske komisije. Danska je naredila nekaj prilagoditev svojih osnutkov dokumentov, vključno s področji, povezanimi z ESR, in pravi, da so zdaj na pravi poti za doseganje ciljev.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik
