V brazilskem Belému se je začelo 30. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP30) in 7. zasedanje pogodbenic Pariškega sporazuma. Slovensko delegacijo v prvem tednu vodi državni sekretar Uroš Vajgl, v drugem pa minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki se bo udeležil pogajanj na ministrski ravni, so sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Zasedanja vrha voditeljev pred začetkom konference se je udeležila podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Stališča Slovenije v okviru Evropske unije zastopa pogajalska ekipa strokovnjakov z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Delegacijo spremlja tudi mladinski podnebni delegat.
Prvi teden konference je namenjen strokovnim pogajanjem, drugi pa ministrskemu segmentu, kjer bodo sprejete končne odločitve po posameznih točkah dnevnih redov delovnih teles UNFCCC. Nacionalno izjavo Slovenije bo v drugem tednu podal minister Kumer.
Otvoritveno plenarno zasedanje se je začelo 10. novembra, potrjen je bil dnevni red in izvoljen predsedujoči COP30, veleposlanik André Corrêa do Lago. V prvem nagovoru je poudaril, da ima multilateralizem ključno vlogo pri učinkovitem odzivanju na podnebno krizo ter da morajo biti politike in ukrepi trdno utemeljeni na znanosti. Brazilija si kot predsedujoča prizadeva za „ambiciozen in uravnotežen rezultat, ki bo COP30 postavil kot konferenco implementacije in rešitev,“ so poudarili v skupni izjavi.
Poudarek na znanosti in solidarnosti
Delegacije je nagovoril tudi izvršni sekretar UNFCCC Simon Stiell. Opozoril je, da je napredek pri zamejitvi globalnega segrevanja sicer opazen, vendar nezadosten. Pozval je k hitrejšemu in okrepljenemu ukrepanju pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter prilagajanju na podnebne spremembe. „Neukrepanje je tako politično kot gospodarsko nesmiselno,“ je dejal Stiell.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izpostavil, da je na globalni ravni dovolj sredstev za boj proti podnebnim spremembam, vendar jih je treba namesto v financiranje vojn usmeriti v podnebne ukrepe. Po njegovih besedah bo COP30 „konferenca resnice“, s poudarkom na znanosti: „S svojimi podnebnimi prizadevanji gremo v pravo smer, a prepočasi. Ljudje morajo biti v središču podnebnega ukrepanja.“
Politična usmeritev vrha voditeljev
Vrh voditeljev, ki je potekal 6. in 7. novembra, je zagotovil politično usmeritev za delo pogajalskih teles. Voditelji so znova potrdili zavezanost multilateralizmu kot temelju globalnega odziva na podnebno krizo ter se zavezali k okrepljenemu, na znanosti utemeljenemu ukrepanju.
Med prednostnimi področji so izpostavili solidarnost z najbolj ranljivimi državami, izvajanje že sprejetih odločitev, pospešitev pravičnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo in zagotavljanje zadostnih finančnih tokov za blaženje, prilagajanje ter obravnavo izgub in škode. „Voditelji so poudarili pomen vključujočega pristopa celotne družbe ter vlogo mladih, žensk, staroselskih skupnosti in lokalnih oblasti pri oblikovanju rešitev,“ so pojasnili z ministrstev.
Ključne teme konference
Konferenca se letos osredotoča na blaženje podnebnih sprememb, kjer bodo pogodbenice obravnavale rezultate sinteznega poročila o nacionalno določenih prispevkih (NDC) in razpravljale o krepitvi skupne ambicije za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 °C, skladno s Pariškim sporazumom.
Evropska unija je 5. novembra potrdila svoj posodobljeni NDC in ga predala sekretariatu UNFCCC. Cilj EU je do leta 2035 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za 66,25–72,5 odstotka glede na leto 1990.
Pogodbenice bodo razpravljale tudi o prilagajanju na posledice podnebnih sprememb in operacionalizaciji Globalnega cilja za prilagajanje (GGA). Posebna pozornost bo namenjena izvajanju novega kolektivnega količinskega cilja za podnebno financiranje (NCQG) ter krepitvi finančnih, tehničnih in zmogljivostnih podpornih mehanizmov za države v razvoju.
„Na področju podnebnih financ se bodo nadaljevale razprave o uskladitvi vseh finančnih tokov, javnih in zasebnih, s cilji Pariškega sporazuma,“ so dodali z MOPE in MZEZ.
Globalni pregled stanja in horizontalne teme
Pomembna točka bo dogovor o nadaljnjih korakih v okviru prvega Globalnega pregleda stanja (GST) izvajanja Pariškega sporazuma, ki se je zaključil na COP28. Pogodbenice se spodbuja, da ugotovitve GST upoštevajo pri pripravi svojih nacionalnih prispevkov.
Poleg tega bo konferenca razpravljala o proceduralnih in logističnih vidikih prihodnjih globalnih pregledov, saj se bo drugi cikel začel leta 2026 in zaključil na COP33 leta 2028.
V okviru pogajanj bodo obravnavane tudi horizontalne vsebine, kot so človekove pravice, enakost spolov, biotska raznovrstnost, prehranski sistemi, voda, oceani, gozdovi in gorovja. Nadaljevalo se bo delo za sprejetje novega akcijskega načrta za enakost spolov pri podnebnem ukrepanju.
„Slovenija bo na COP30 zagovarjala ambiciozne, na znanosti utemeljene cilje, pravičen prehod in okrepljeno podporo državam v razvoju,“ so poudarili.
Foto: MOPE/MZEZ/Gov.si
