Slovenija na dobiček od kriptovalut uvaja 25-odstotni davek
Slovenija, ki je dolgo veljala za zatočišče za vlagatelje v kriptovalute, bo od 1. januarja 2026 uvedla 25-odstotni davek na dobiček od transakcij z digitalnim premoženjem. Predlog, ki ga je 17. aprila predstavilo ministrstvo za finance, pomeni pomemben premik v pristopu države k regulaciji rastočega trga kriptovalut, ki je v zadnjih letih doživel hitro rast.
Osnutek zakonodaje z naslovom Zakon o davku na dobiček od odtujitve kripto sredstev je usmerjen v dobiček, ustvarjen s pretvorbo kriptovalut v fiat valute, kot so evri, ali z njihovo uporabo za nakup blaga in storitev. Predvsem bodo trgovanje med kriptovalutami in prenosi med denarnicami v lasti iste osebe ostali oproščeni obdavčitve. Obdavčljivi dobiček se bo izračunal kot razlika med nabavno vrednostjo in vrednostjo odtujitve, davkoplačevalci pa bodo morali voditi podrobne evidence transakcij za letne vloge.
Finančni minister Klemen Boštjančič je zagovarjal ukrep in trdil, da odpravlja “nelogično” vrzel v davčnem sistemu, kjer dobički od kriptovalut trenutno za posamezne trgovce niso obdavčeni. “Nerazumno je, da eden najbolj špekulativnih finančnih instrumentov ni obdavčen,” je dejal minister Boštjančič. Ministrstvo ocenjuje, da bi novi davek lahko letno ustvaril med 2,5 in 25 milijoni evrov, odvisno od aktivnosti na trgu.
Slovenski trg kriptovalut je v zadnjih letih zacvetel
Slovenski trg kriptovalut je v zadnjih letih zacvetel, država pa se ponaša z najvišjo stopnjo lastništva kriptovalut v evroobmočju – po podatkih Evropske centralne banke je leta 2023 15 odstotkov odraslih imelo v lasti digitalna sredstva. Glavno mesto Ljubljana je bilo nedavno s strani migracijskega svetovalnega podjetja Multipolitan uvrščeno med najbolj kriptovalutami prijazna mesta na svetu, pri čemer je navedla robustno digitalno infrastrukturo in široko sprejetje kriptovalut v maloprodaji.
Predlagani davek je sprožil tudi polemike. Kritiki, vključno z opozicijskim politikom Jernejem Vrtovcem iz stranke Nova Slovenija, opozarjajo, da bi 25-odstotna stopnja lahko zadušila inovacije in usmerila talente in kapital v tujino. »Slovenija ima priložnost postati kripto prijazna država, ampak z vladnimi predlogi bomo spet zamudili vlak. S previsoko obdavčitvijo bomo spet gledali, kako mladi in kapital bežijo v tujino. Davki naj spodbujajo, ne dušijo!,« je na X zapisal Vrtovec.
Zakonodaja sledi ukrepu iz leta 2023
Zakonodaja sledi ukrepu iz leta 2023, ki je uvedel 10-odstotni davek na dvige in plačila s kriptovalutami, kapitalske dobičke iz občasnega trgovanja pa je pustil neobdavčene. Prejšnji poskus uvedbe 5-odstotnega davka na dobiček, ki presega 10.000 EUR, leta 2022 ni bil sprejet, kar poudarja občutljivost vprašanja. Trenutni predlog, ki je odprt za javno razpravo do 5. maja 2025, usklajuje Slovenijo s širšimi prizadevanji Evropske unije za regulacijo digitalnih sredstev v okviru, kot je uredba o trgih kripto sredstev (MiCA).
Vlagatelji imajo do konca leta 2025 čas, da prodajo svoja kripto sredstva, ne da bi pri tem plačali nov davek, saj bodo dobički, doseženi pred 1. januarjem 2026, ostali oproščeni. Davkoplačevalci bodo morali letne davčne napovedi za kriptovalute vložiti do 31. marca, začenši leta 2027 za davčno leto 2026.
Konkurenčna prednost
S to potezo se Slovenija uvršča ob bok držav, kot je Nemčija, ki prav tako uvaja 25-odstotni davek na kapitalski dobiček od dobička iz kriptovalut, čeprav kritiki ugotavljajo, da Nemčija ponuja oprostitve za sredstva, ki so v lasti dlje kot eno leto, za razliko od Slovenije, ki uporablja pavšalni pristop. Z odtekajočim se obdobjem javnega posvetovanja se bo razprava o uravnoteženju regulacije in inovacij verjetno zaostrila, kar bo imelo posledice za položaj Slovenije kot vodilne v evropski kripto pokrajini.
Sam menim, da 25-odstotni davek na dobičke iz kriptovalut tvega, da bo Slovenija izgubila konkurenčno prednost kot privlačna destinacija za kripto vlagatelje. Čeprav je razumljivo, da država želi zajeziti špekulativne dobičke, bi previsoka obdavčitev lahko pregnala mlade inovatorje in kapital v države z ugodnejšimi davčnimi politikami. Namesto tega bi morala vlada razmisliti o nižji stopnji ali izjemah za dolgoročne imetnike, kar bi spodbudilo stabilnost trga in ohranilo Slovenijo na zemljevidu kripto prihodnosti.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/BenjaminNelan
