Slovenija nazaduje na digitalnem področju: Alarmantni izsledki poročil Evropske komisije, IMD in OECD
Slovenija je po izsledkih več mednarodnih poročil zaskrbljujoče nazadovala na področju digitalnega razvoja in konkurenčnosti. Izsledki poročil Evropske komisije o digitalnem desetletju, švicarskega inštituta IMD ter ekonomskega pregleda OECD so znak za alarm, so opozorili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Slovenija je padla iz 11. na 17. mesto glede na indeks digitalnega gospodarstva.
V drugem poročilu o stanju digitalnega desetletja Evropska komisija ugotavlja, da je Slovenija lani dosegla velik napredek na področju e-uprave in ima visok delež gospodinjstev z dostopom do optičnega omrežja. Kljub temu se je na lestvici konkurenčnosti inštituta IMD Slovenija med 67 državami uvrstila na 46. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Poročilo OECD-ja pa je med drugim opozorilo na izredno nizko rast produktivnosti.
Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal je na mesečnem srečanju z novinarji v Ljubljani izpostavila, da vse tri študije kažejo, da Slovenija na več področjih nazaduje, kar je vsekakor alarmantno. Nahtigal je pozvala k povečanju naložb v zeleni in digitalni prehod, saj digitalizacija vodi do višje produktivnosti in konkurenčnosti.
Nazadovanje
Direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS-ju, Nenad Šutanovac, je izpostavil, da je Slovenija v zadnjem letu nazadovala na 17. mesto glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Desi). Evropska komisija sicer zdaj meri kazalnike digitalnega napredka v okviru poročila o stanju digitalnega desetletja, vendar držav ne razvršča več po skupnih mestih. Na GZS-ju so sami ocenili, da je Slovenija na področju digitalizacije gospodarstva v večini kazalnikov pod povprečjem EU-ja, na treh pa celo na repu.
Šutanovac je opozoril, da v zadnjih nekaj letih digitalizaciji gospodarstva, še posebej malih in srednje velikih podjetij, ni bilo namenjenih dovolj ukrepov. Iz načrta za okrevanje in odpornost je zgolj 20 odstotkov sredstev namenjenih digitalizaciji, od tega približno 80 odstotkov za digitalizacijo javnega sektorja. Pozitivno je izpostavil razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport iz leta 2022 za digitalizacijo velikih podjetij, katerih projekti so trenutno v teku.
Pomanjkanjem digitalnih kompetenc in kadrov
Slovenija se sooča tudi s pomanjkanjem digitalnih kompetenc in kadrov. Letno pridobi okoli 2500 novih strokovnjakov, potrebovala pa bi jih vsaj 7000. Pomanjkanje bi lahko naslavljali z uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter večjo podporo izobraževanju že zaposlenih.
Na področju e-zdravja je Slovenija nekoliko napredovala, vendar druge evropske države napredujejo hitreje. Na področju digitalne infrastrukture pa je Slovenija nad povprečjem EU-ja, predvsem zaradi napredka na področju mobilnih omrežij 5G.
Šutanovac je opozoril na velik razkorak med cilji in ukrepi v nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje. Vladi je predlagal ponovno preverjanje prioritet ter ustrezno podporo z ukrepi in finančnimi viri. Ministrstvo za digitalno preobrazbo po oceni združenja postavlja prioritete, ki so bolj usmerjene v vključenost, medtem ko je razumevanje gospodarstva in njegove vloge v digitalizaciji družbe prešibko.
Izvršni direktor GZS-ja za socialni dialog Mitja Gorenšček je pozdravil novi zakon o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev. Kljub temu so bili razočarani nad poskusi nekaterih politikov, da bi stroške usposabljanja tujcev prenesli na delodajalce, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo.
[Vir: MMC RTV]; Portal24; Foto: Freepik
