V Bremnu se je zaključilo dvodnevno ministrsko zasedanje Sveta Evropske vesoljske agencije (ESA), na katerem so države članice potrdile programe in finančne obveznosti za obdobje 2027–2029. Delegacijo Slovenije je vodil državni sekretar Matevž Frangež.
Sprejete resolucije določajo okvir za prihodnje delovanje evropskih vesoljskih zmogljivosti, med njimi tudi dokumente o krepitvi evropske prihodnosti skozi vlaganja v vesolje, financiranju osnovnih dejavnosti agencije ter razvoju vesoljskega centra v Francoski Gvajani in strateške testne infrastrukture do leta 2030.
Državni sekretar Frangež je na zasedanju izpostavil pomen vztrajnega financiranja vesoljskega razvoja. Ob tem je dejal: „Slovenija bo s povečanimi vlaganji v programih Evropske vesoljske agencije v naslednjem triletnem obdobju omogočila nadaljnjo pospešeno rast in razvoj slovenskega vesoljskega sektorja.“
Na ministrstvu so dodali, da slovenski pristop temelji na podpori nastajanju in rasti startupov, ki razvijajo napredne tehnologije in storitve za vesolje, ter na krepitvi odpornosti in avtonomije v času spremenjenih geopolitičnih razmer.
Slovenija bo skupaj z ESA razvila digitalni dvojček Slovenije. Gre za ključno infrastrukturo za spremljanje ekstremnih vremenskih pojavov, vplivov podnebnih sprememb, ohranjanje biotske raznovrstnosti, urbani razvoj in upravljanje naravnih virov, pa tudi za podporo sistemom odzivanja ob naravnih nesrečah.
Širitev sodelovanja: od opazovanja Zemlje do komercialnih vesoljskih aplikacij
Slovenija je na ministrskem srečanju potrdila sodelovanje v več izbirnih programih ESA. Med njimi so program za razvoj splošnih tehnologij (GSTP), programi opazovanja Zemlje (EO) – ti vključujejo tudi oblikovanje digitalnega dvojčka Slovenije, projekt InCubed in pobudo ‘Resilience from Space’ –, človeške in robotske raziskave (E3P4) ter znanstveni program Prodex.
V ospredje prihaja tudi komercializacija. Slovenija se je pridružila novemu programu ESA ACCESS, namenjenemu pospeševanju komercialnih projektov in konkurenčnosti evropskega vesoljskega sektorja. Vzpostavila bo mrežo ESA poslovnih inkubatorjev, s čimer bo zagotovljena ciljna podpora startupom in scaleupom. Nadaljevala bo tudi sodelovanje pri programu BASS za razvoj vesoljskih aplikacij ter dejavnosti na področju telekomunikacij in varne vesoljske povezljivosti.
Geografsko povračilo in priložnosti za slovenska podjetja
Povečanje slovenskih vložkov v programe ESA je skladno z Akcijskim načrtom za izvajanje Slovenske vesoljske strategije do leta 2030. Vsi programi zagotavljajo najmanj 84-odstotno geografsko povračilo, kar pomeni, da se vložena sredstva v veliki meri vračajo podjetjem in raziskovalnim institucijam iz Slovenije. Po podatkih ministrstva je Slovenija doslej prejela celo več sredstev, kot jih je vplačala v proračun ESA.
Zadnja leta so slovenska podjetja uspešno izkoriščala razpisne priložnosti. Nekatera so sodelovanje z ESA nadgradila tudi v okviru evropskega raziskovalnega programa Obzorje, druga so sklenila komercialne projekte na globalnih trgih.
Med vidnejšimi akterji slovenskega vesoljskega ekosistema, ki razvijajo tehnologije in rešitve z visoko dodano vrednostjo, so Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Stefan, ZRC SAZU in Geocodis. Pomembno vlogo imajo tudi slovenske univerze – v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Pred zasedanjem je Slovenska vesoljska pisarna izdala nov katalog slovenskega vesoljskega sektorja, ki predstavlja najnovejše projekte in dosežke.
Sprejete odločitve odpirajo pot nadaljnjemu sodelovanju slovenskih podjetij in institucij v programih ESA ter omogočajo vključevanje novih deležnikov, zlasti na področju prebojnih tehnologij, kjer se Slovenija po ocenah ministrstva uvršča med najuspešnejše v Evropi.
Foto: MGRTŠ
