Slovenija pred novo, neznano stopnjo kibernetske ogroženosti?

Slovenija pred novo, neznano stopnjo kibernetske ogroženosti?

Dva tedna po tem, ko so slovenske državne organe presenetili obsežni kibernetski napadi, je postalo jasno, da Slovenija stoji pred novo, neznano stopnjo kibernetske ogroženosti. Ruska hekerska skupina, odgovorna za napade, je s svojimi dejanji začasno onemogočila dostop do 17 ključnih spletnih portalov, čeprav neposredna škoda ni bila povzročena. To dejanje ni bilo le tehnične narave, ampak je imelo izrazito politično konotacijo, kar nakazuje na kompleksnost in večplastnost sodobnih varnostnih groženj.

Napadi so bili izvedeni kot odziv na Slovenijevo pridružitev češki pobudi za skupno nabavo streliva za Ukrajino, kar je povzročilo napetosti z Rusijo. Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila TV Slovenija, je bil cilj napadalcev pokazati slovenski kibernetski obrambni sistem kot šibek in nezadosten. To dejanje ni samo pokazatelj novih varnostnih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija, ampak tudi opomin na potrebo po stalni pripravljenosti in nadgradnji obrambnih mehanizmov.

Priprave na prihodnje grožnje

Slovenija se že leto in pol sooča z najvišjo stopnjo ogroženosti pred kibernetskimi napadi. V luči prihajajočih evropskih volitev, vlada in državne institucije, kot sta Državna volilna komisija in ministrstvo za digitalno preobrazbo, intenzivirajo priprave na možne nadaljnje napade. Razvijajo se strategije in ukrepi, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju ranljivosti in preprečevanju morebitnih incidentov, ki bi lahko vplivali na demokratične procese.

RTV SLO navaja: “Navodila za ruske vohune naj bi sicer obsegala pester nabor tem, ki delijo slovensko družbo: od ruske invazije na Ukrajino in napadov Izraela na Gazo do migracij in pravic skupnosti LGBT. Podobno kot pri kibernetskih napadih Slovenija ni izjema, neuradno imajo enaka navodila namreč tudi ruski vohuni v drugih evropskih državah.”

Obisk Viktora Zubkova, tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina in vodje upravnega odbora Gazproma, v Sloveniji je prav tako vzbudil pozornost. Srečanje, ki naj bi ga koordiniralo rusko veleposlaništvo, ostaja zavito v tančico skrivnosti.

Izgon ruskega diplomata Sergeja Lemeševa, ki je bil po večmesečnem nadzoru obveščevalnih služb označen za persono non grata, kaže na resnost situacije in odločnost Slovenije pri obravnavi sumljivih aktivnosti, ki bi lahko škodovale državni varnosti. Ta dogodek nakazuje na zmanjšanje ruskih propagandnih dejavnosti v Sloveniji, hkrati pa poudarja stalno prisotnost tveganj, povezanih z vohunskimi mrežami in poskusi vplivanja na notranje zadeve države.

EU izgnala skoraj 500 ruskih vohunov, Rusija menja taktiko

Evropske države so nedavno izgnale skoraj 500 ruskih vohunov, ki so sicer delovali označeni kot diplomati. Kljub temu pa poročila kažejo na zaskrbljujoče znake, da Rusija spreminja svoje strategije vohunjenja, pri čemer se vse bolj zanaša na sodobno tehnologijo in t.i. “potovalne agente”. Analiza nemške medijske hiše Deutsche Welle (DW) razkriva, da tradicionalne metode vohunjenja morda zamenjujejo bolj prikrite in tehnološko napredne pristope… več tukaj.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto; Freepik