Slovenija je prvič dobila mesto v vodstvu Evropske vesoljske agencije (ESA), kar lahko domačim podjetjem in raziskovalcem odpre dostop do največjih evropskih tehnoloških projektov in dodatnih razvojnih sredstev.
Na redni marčevski seji je Svet ESA za podpredsednico izvolil Tanjo Permozer, vodjo Slovenske vesoljske pisarne. Mandat bo začela julija 2026 in bo trajal 2 leti, z možnostjo podaljšanja za dodatno leto. Ob njej bo funkcijo podpredsednika opravljal tudi predstavnik Finske Kimm Kanton, predsedniško mesto pa prevzema Juan Carlos Cortes Pulido iz Španije.
Gre za pomemben premik za Slovenijo, ki je polnopravna članica ESA postala šele pred dobrim letom. Svet ESA je namreč osrednji organ, kjer države članice odločajo o programih, proračunih, mednarodnih sodelovanjih in ključnih strateških usmeritvah evropske vesoljske politike.
Permozerjeva je ob izvolitvi poudarila: „Zahvalila bi se vam za zaupanje, ki ste ga izkazali – ne le Slovenski vesoljski pisarni in meni osebno, temveč tudi Sloveniji. To zaupanje razumem kot privilegij in odgovornost. Prizadevala si bom za odprto sodelovanje in skupno doseganje ciljev v korist vseh članic.“
Vesoljski sektor v Evropi dobiva vse večjo težo tudi zaradi rekordnega proračuna. Na ministrski konferenci ESA leta 2025 so države članice potrdile skupni proračun v višini 22,1 milijarde evrov, Slovenija pa je svoj prispevek v programe agencije podvojila. Evropske države s tem krepijo tehnološko neodvisnost, varnost komunikacij in odzivnost na globalne izzive, kot so podnebne spremembe in krizno upravljanje.
Vesoljske tehnologije danes niso več oddaljena znanost, temveč del vsakdanjega življenja. Podpirajo 11 od 16 ključnih sektorjev družbe, od energetike in prometa do financ, varnosti in prehranske verige.
Po vstopu v ESA se je hitro razvil tudi slovenski vesoljski sektor. Danes vključuje več kot 50 podjetij in raziskovalnih organizacij, ki delujejo na področjih satelitskih podatkov, umetne inteligence, robotike, naprednih materialov in telekomunikacij. Slovenska podjetja sodelujejo z velikimi evropskimi industrijskimi partnerji in prispevajo k razvoju tehnologij za satelite, raketo Ariane 6 ter globalne platforme za opazovanje Zemlje.
Eden ključnih projektov je tudi razvoj digitalnega dvojčka Slovenije, ki bo omogočal bolj natančno upravljanje voda, napovedovanje poplav in plazov ter učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam.
Izvolitev slovenske predstavnice v vodstvo ESA pomeni, da bo država neposredno vključena v sprejemanje odločitev o prihodnjih evropskih vesoljskih programih, kar lahko pospeši razvoj domačega gospodarstva, inovacij in visokotehnoloških delovnih mest.
