Slovenija se o uvedbi obveznega vojaškega roka še odloča
V luči nedavnih odločitev številnih evropskih držav o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka se Slovenija še ne odloča za tak korak, je sporočil obrambni minister Marjan Šarec. Med obiskom sestanka ministrov zveze NATO v Bruslju je Šarec izpostavil, da je kljub vse bolj napetim varnostnim razmeram v svetu Slovenija še vedno v fazi razmisleka glede najboljših pristopov k razvoju Slovenske vojske in njeni usposobljenosti.
Na nedavnem posvetu v državnem svetu je Šarec nakazal na potrebo po tem, da bi slovensko prebivalstvo bilo znova bolje usposobljeno za obrambo države, kar je povzročilo špekulacije o možni ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka. Kljub temu, da se ta ideja ponovno pojavlja po Evropi, Slovenija še ni pripravljena na tak korak. Kot glavne ovire je Šarec navedel logistične izzive, kot so preureditev vojašnic in izpolnitev drugih zahtev, potrebnih za uvedbo naborništva.
“Še ni tako daleč,” je dejal Šarec. Izpostavil je, da je trenutno prezgodaj govoriti o kakršnikoli uvedbi obveznega vojaškega roka. Vendar pa poteka razprava o različnih modelih za krepitev Slovenske vojske, vključno z možnostjo popolnjevanja sile z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju. Da je temu res tako pa kažejo tudi nedavno predstavljeni dokumenti o novih obrambnih strategijah.
Boljši kadrovski trendi
Obrambni minister Marjan Šarec je izpostavil napredek na področju kadrovske zasedenosti in profesionalizacije Slovenske vojske (SV), ki kaže pozitivne rezultate od njegovega prihoda na ministrstvo v juniju 2022. Lani je SV prvič po letu 2010 zabeležila več kot 300 novih zaposlitev, s čimer je presegla število odhodov v pokoj. Trenutno število pripadnikov Slovenske vojske, ob upoštevanju pogodbene rezerve, presega 7100 oseb. Šarec je poudaril, da so se časi od prijave do zaposlitve drastično skrajšali, kar kaže na učinkovitost sprejetih sprememb na področju zaposlovanja.
Šarec je opozoril na pomen pripravljenosti Slovenije na obrambnem področju, še posebej v luči izjav Donalda Trumpa, ki je izpostavil tveganja pomanjkljive finančne zavezanosti članic Nata. Slovenija nadaljuje s posodobitvijo SV in pridobivanjem novih kadrov, hkrati pa poudarja pomembnost integracije vojske v slovensko družbo kot ključnega stebra nacionalne varnosti.
Na mednarodni ravni Šarec izpostavlja nadaljnjo podporo Ukrajini kot ključno temo obrambnih ministrov Nata, vključno z njegovim srečanjem z nemškim obrambnim ministrom Borisom Pistoriusom, kjer je bila podpisana listina o dobavi sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T Sloveniji. Poleg tega je Slovenija podpisala tudi pismo o nameri za pridružitev zmogljivostni koaliciji za protizračno obrambo za Ukrajino.
Kljub izzivom, kot so bili lanski poplavi, ki so nekoliko upočasnili povečevanje obrambnih izdatkov, se ti nominalno še vedno povečujejo. Cilj Slovenije je, da do leta 2030 doseže dve odstotki BDP za obrambo, čeprav trenutno namenja 1,31 odstotka BDP. Ta zaveza je v skladu z naporom za izpolnjevanje ciljev Nata, medtem ko letos 18 od 31 članic zavezništva načrtuje izpolnitev ciljnega praga dveh odstotkov BDP za obrambo.
[Vir: MMC RTV SLO]; Foto: Nika Vrhovnik/Gov.si; Portal24
