Po obsežnem požaru, ki je 17. julija 2022 zajel območje Renškega vrha in sprožil aktivacijo Državnega načrta zaščite in reševanja, je Slovenija okrepila sistemsko urejanje področja požarne varnosti v naravi. Aktivnosti, ki jih usklajuje Uprava RS za zaščito in reševanje v okviru Ministrstva za obrambo, so usmerjene v preventivo, izboljšanje opremljenosti in izobraževanje.
Kot izpostavljajo na upravi, je bil požar leta 2022 „jasen pokazatelj potrebe po dodatnem sistemskem ukrepanju“. Od takrat naprej je Slovenija sprejela vrsto ukrepov, med njimi prenovljeno državno oceno ogroženosti in ukrepe, predvidene z Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2023–2030.
S spremembo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so bile uvedene določbe, ki gasilskim enotam omogočajo povračilo intervencijskih stroškov. „Gasilske enote, ki so sodelovale ob požarih na Krasu in Socerbu, so pridobile dodatna finančna sredstva za izboljšanje opremljenosti in delovanja,“ pojasnjujejo na upravi. Zakon prav tako uvaja davčno olajšavo za prostovoljne gasilce, ki vsaj deset let opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči.
Sredstva Požarnega sklada so bila v zadnjih dveh letih pomembno povečana. Uporabljajo se izključno za sofinanciranje opreme, izobraževanj in raziskav, usmerjenih v požarno varnost. „Na državni ravni se bodo dodatno zagotovljena sredstva usmerjala v nakup zahtevnejše in specialne opreme ter gradnjo vadbenih objektov, namenjenih izvajanju nalog povezanih z gasilstvom oziroma varstvom pred požarom,“ so poudarili.
Občine še naprej prejemajo 50 odstotkov požarne takse, ki jo namenjajo za investicije, kot so nakupi zaščitne opreme in vozil. Poleg tega so bila v letih 2024 in 2025 zagotovljena namenska sredstva v višini 5 milijonov evrov za izboljšanje varnosti na območju Krasa ter dodatnih 5 milijonov za celotno državo in pomoč v tujini.
Z oktobrom 2023 se za tipizirana gasilska vozila in opremo obračunava davek na dodano vrednost po znižani, petodstotni stopnji. Seznam opreme, za katero velja ta olajšava, je določen s pravilnikom, ki sta ga uskladila Ministrstvo za finance in Ministrstvo za obrambo.
Investicije, usposabljanja in zračne zmogljivosti
Slovenija v kontekstu vse pogostejših naravnih nesreč povečuje vlaganja v zaščitno infrastrukturo in opremljanje. Skupna vrednost dosedanjih investicij znaša 160 milijonov evrov, od tega več kot 100 milijonov zagotavljajo evropski skladi. Med osrednjimi projekti so izgradnja skladišč, nakupi specialnih vozil, vzpostavitev specializiranih enot in izgradnja Vseslovenskega centra za velike požare v naravnem okolju v Sežani.
V Sežani potekajo tudi redna usposabljanja za gasilce in druge sile zaščite in reševanja. Do leta 2026 se načrtuje izobrazba do tisoč dodatnih udeležencev. V času požarne sezone je bil sistem dežurstva v zahodnem delu države dodatno okrepljen s stalno prisotnostjo dodatnih gasilcev iz vse Slovenije.
Na področju tehnične podpore so bila sredstva namenjena tudi za nakup štirih letal Air Tractor za gašenje požarov, vsako s kapaciteto 3.000 litrov vode. „Z vzpostavitvijo namenske enote za podporo gašenju iz zraka se je Slovenija pridružila državam EU z lastno letalsko floto za zaščito pred požari v naravnem okolju,“ navaja uprava. Enota že dve sezoni izvaja operativne naloge in preventivne aktivnosti na celotnem ozemlju države.
Intenzivirane so bile tudi aktivnosti z brezpilotnimi letalniki (droni), ki so vključeni v nadzor terensko ogroženih območij. Urejena je bila zakonodaja glede njihove uporabe, vzpostavljen je bil register izvajalcev ter organizirana šolanja za operaterje. Videonadzorni sistem Kras je bil nadgrajen z dodatnimi kamerami in avtomatskim zaznavanjem požarov.
Mednarodno sodelovanje in pripravljenost
Uprava za zaščito in reševanje je v okviru Državne enote za hitre intervencije ustanovila poseben modul za gašenje požarov v naravnem okolju z vozili, ki je bil letos certificiran na mednarodni vaji na Sardiniji in že vključen v evropski mehanizem civilne zaščite.
V zadnjih dveh letih so bili posodobljeni postopki za sprejem in nudenje mednarodne pomoči, izvedena pa so bila tudi dodatna usposabljanja in tečaji za delovanje v kriznih razmerah. „Vsebina tečajev je bila prenovljena in prilagojena najnovejšim evropskim smernicam in spoznanjem,“ poudarjajo na upravi.
Skladno s strategijo do leta 2030 ostaja v ospredju krepitev sistema zaščite, reševanja in pomoči ob požarih v naravnem okolju v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, prostovoljnimi gasilskimi društvi ter mednarodnimi partnerji.
Foto: Vlada RS X/fotografija je simbolna
