Na zasedanju Sveta Evropske unije za okolje v Bruslju so ministri držav članic razpravljali o ključnih vprašanjih prihodnje podnebne in okoljske politike, med drugim o standardih emisij CO₂ v prometu, ciljih po letu 2030 ter vlogi EU v globalni okoljski diplomaciji. Slovenijo je na srečanju zastopal državni sekretar Uroš Vajgl.
Ministri so razpravo začeli s predlogom spremembe uredbe o emisijskih standardih za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Na ministrstvu za okolje so navedli, da gre za „ključno orodje razogljičenja cestnega prometa“, pri čemer razprava poteka o postopnem prehodu na brezemisijska vozila ter o podpornih mehanizmih za industrijo in potrošnike.
Državni sekretar Vajgl je ob tem podprl prizadevanja za zmanjšanje emisij in poudaril, da je „elektrifikacija cestnega prometa pomemben del doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050“. Ob tem je opozoril, da morajo biti ukrepi „izvedljivi, predvidljivi in pravični“, saj je avtomobilski sektor pomemben del evropskega gospodarstva.
Podnebni cilji po letu 2030 in financiranje prehoda
V nadaljevanju so ministri razpravljali o podnebnih ukrepih po letu 2030. Na ravni EU je bil nedavno določen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040, Evropska komisija pa pripravlja dodatne zakonodajne predloge za njegovo uresničitev.
Na ministrstvu so poudarili, da je za doseganje ciljev ključen „stabilen in predvidljiv okvir za vlagatelje in podjetja“, ob hkratnem zagotavljanju konkurenčnosti in inovativnosti evropskega gospodarstva. Vajgl je izpostavil tudi pomen pravične porazdelitve finančnih bremen in upoštevanja socialnih vidikov.
Slovenija po navedbah ministrstva podpira sistem trgovanja z emisijami (ETS) kot „ključni instrument razogljičenja“, pri čemer zagovarja prilagoditve sistema, zlasti „krepitev rezerve za stabilnost trga“, da bi se omejila nihanja cen energije.
Vloga EU v globalni okoljski diplomaciji
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vlogi EU v mednarodnih okoljskih procesih. Ministri so izpostavili izzive pri uveljavljanju znanstveno podprtih odločitev ter potrebo po učinkovitejšem delovanju EU v spremenjenem geopolitičnem okolju.
Slovenija zagovarja „odločitve, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih“ ter podpira večjo vlogo okoljskih tem v globalnih razpravah. Razpravi se je pridružila tudi izvršna direktorica Programa Združenih narodov za okolje Inger Andersen.
Na zasedanju so ministri sprejeli tudi sklepe o strategiji EU za konkurenčno in trajnostno biogospodarstvo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da ta spodbuja prehod v gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih bioloških virih, ter njihovo uporabo v industriji, energetiki in proizvodnji.
Ob robu zasedanja je potekalo še srečanje Skupine za zeleno rast, kjer so razpravljali o spodbujanju investicij in inovacij. Vajgl je na tem dogodku poudaril, da je „dolgoročen in jasen regulatorni okvir ključen za načrtovanje naložb v zeleni prehod“.
