Slovenska domovinska odgovornost, kje si?
Pogosto poslušamo kritike slovenskih politikov. Če bi se namesto kritiziranja prizadevali za podporo politikom in če bi imeli več odgovornosti za skupno dobro, bi morda bilo v naši deželi lepše.
Našo politiko doživljam kot gledališko predstavo. Igralci so politiki, navzoči na predstavi smo slovenski državljani, ki imamo svoja pričakovanje, želje. Vsak pričakuje od politikov tisto, kar je zanj ali zanjo najbolj pomembno in potrebno. Če na predstavi ne dobimo, kar pričakujemo, smo jezni, razočarani. Sledi kritiziranje, jamranje. Ta drža nam pove veliko.
Kje se najdete, ko imate pred očmi to podobo slovenske politike?
Kje se najdete, ko imate pred očmi to podobo slovenske politike? Ali ste med gledalci, ki navijate in ste navdušeni? Ali spremljate in opazujete, kaj se bo zgodilo in kakšen bo zaključek? Ali samo opazujete in se ne vključujete ali celo nimate svojega mnenja? Mnogi samo pričakujejo, dajejo pa nič!
Slovenci smo pohleven in priden narod. Poslušaj, ubogaj, naredi in imel boš vse! Socializem je imel rad pokorne ljudi. Voditelji so razmišljali o skupnem dobrem in o vsem namesto nas. Na videz je bilo z uvedbo samoupravljanja rečeno, da vlada ljudstvo. Ko opazujem naš narod se mi zdi, da smo vsi zelo razvajeni. V preteklosti nam je marsikaj manjkalo, a je vsak s svojo pridnostjo dosegel zelo dobro materialno stanje in lepše življenje.
Ne spreglejte
Danes ugotavljamo, da smo vsi razvajeni, čeprav imamo prav vse in še vsega preveč. Police v trgovinah so polne in mednarodni trg je poln dobrot. Izbiramo, a nismo zadovoljni. Od države pričakujemo, da nam bo vedno dala vse, kar si bomo zaželeli. S podobno držo prihajamo pred politike. Vse bi imeli, naredili pa prav malo ali nič. Še na volitve ne gremo.
V času nastajanja nove samostojne slovenske države smo slišali, da stopamo v obdobje demokracije in pravne države. Ali smo doumeli, kaj pomeni živeti demokratično in skupaj graditi lepo novo podobo družbe? Kdo nas je vzgajal, da bi se znali med seboj pogovarjati in iskati skupne rešitve? Še imamo čas, da bi se vzgajali za demokracijo in za odgovoren odnos do države. Ali imamo radi našo domovino? In če ne, zakaj ne? V odnosu do sebe in bližnjih se začne oblikovati zdrav pristop do domovine.
Zgodovina bi morala biti naša učiteljica
Zgodovina nas uči, česa ne bi smeli ponavljati. Morala bi biti naša učiteljica. Za tako majhen narod imamo preveč krvave zemlje. Potrudimo se, da se iz te krvi rodijo sadovi za nove čase, za nove generacije. Prepoznajmo pretekle napake in se zavestno odločimo, da bo v prihodnje drugače!
Kljub majhnosti smo zelo različni in nepotrpežljivi. Veliko energije izgubljamo v bitki med levico in desnico. Če bi imeli več ljubezni za našo domovino, bi bil skupni cilj lepše življenje za vse. Pa je v naših politikih čutiti ljubezen do ljudi, do skupnosti? So oni lahko zgled naši mladini? Kaj pa vsi drugi odrasli? So zgled ljubezni do domovine?
Kako naj se vzgajamo za skupno in posamezno odgovornost do domovine? Naučimo se pozitivnega gledanja na nas same, našo domovino. Ponos na domovino se v nas prebudi, ko se zavedamo lepot in osebnega bogastva. Imamo veliko darov in talentov, mnogi Slovenci so zaposleni svetovno znanih ustanovah, na različnih področij znanosti.
Zazrimo se v zgodovino in uspehe Slovencev. Kljub težkim preizkušnjam, domovino omogočajo le dobri ljudje. Imamo vrednote, imamo dobroto in delavni smo.
Kdo nam bo dal ljubezen do domovine, ki jo potrebujemo?
Kdo nam bo dal ljubezen do domovine, ki jo potrebujemo? Začel sem razmišljanje z dejstvom, da vsak misli samo nase. Preveč sebičnosti je v nas. Vzgajajo nas tako, da vidimo le sebe in svoje potrebe. Postajamo skupnost sebičnih in v svoj prav zagledanih ljudi. Med politiki in državljani ni pravega dialoga, pogovora, skupnega iskanja. Ne poslušamo se, ne slišimo se. Kako naj najdemo pravo smer za skupno dobro vseh v naši državi, če je tako veliko nezaupanja med nami! Denar je in ga ni. Korupcija se je razbohotila po vsej državi. Pa dvom in nezaupanje vsakogar v vsakega. Politika ne more preživeti, če v politikih ni etičnih vrednot do bližnjega in do skupnosti. Ljudje pa, kljub vsemu, še vedno verjamemo tistim, ki živijo zasidrani v dobrem in se trudijo delati dobro.
Iz udobnih sedežev (za nekatere) v gledališču naše države, se raje premaknimo v preddverje, in se tam pogovarjajmo. Ne zmerjajmo se, ampak se pogovarjajmo! Razmišljajmo! Namesto tekmovalnosti in zatiranja drug drugega, raje iščimo, kaj in kako lahko skupaj iščemo rešitve in poti v boljšo prihodnosti. Ko se otroci igrajo na peščeni obali, se najprej odločijo, kako bodo gradili grad, ki ga imajo v mislih. Če začnejo drug drugemu nagajati in metati mivko v oči, se rodi spor in jeza in napadi maščevanja. Na koncu jok in skreganost. Gradu pa nikjer.
Raj pod Triglavom
Pogosto zapisane in izrečene besede, da imamo raj pod Triglavom, naj nas dvigajo in razveselijo in nas prebujajo, da ga bomo ustvarjali. Narava nam je dala veliko zemeljskih darov, da bi lahko udobno živeli. Pamet tudi imamo. Imamo tudi modre in močne strokovnjake na mnogih področjih življenja. V preteklosti smo pognojili zaradi medsebojnih sporov zemljo s krvjo mnogih ljudi, ki so ljubili svojo domovine. Iz njihovih semen naj raste trdna prihodnost slovenskega naroda. Umrli so za našo prihodnost. Če se stalno vračamo in obračamo nazaj, ne da bi gledali naprej, klecamo na istem mestu. Ali znamo drug drugemu odpustiti? Saj le tako bomo lahko šli naprej. Vsi potrebujemo notranji mir, ki ga daje sprava s samim seboj in z bližnjimi. To je pot v prihodnost.
Ali se državljani dovolj pogovarjamo o naši domovini? Mentaliteta o naši domovini se oblikuje med nami. Spodbujajmo se, da bomo bolj spoštovali našo domovino. Vsaka dobra beseda o domovini, dober zgled državljanov pomaga k podobi naše politike in države. Mladini in otrokom položimo na srce ljubezen do domovine, do skupnosti, posameznikov. Dobra država je tam, kjer so dobri ljudje in si pomagajo, da so dobri. Velika neodgovornost državljanov pa je, če na volitve sploh ne gremo. Tako namerno nespoštovanje dolžnosti in pravic, niso koraki k odgovornemu odnosu do države. Kdo lahko to spremeni? Vsak zase. Za začetek, poiščimo v sebi ljubezen do domovine!
Benedikt Lavrih
Portal24; Foto: Osebni profil
