Slovenska kriza v zdravstvu: Brez osebnega zdravnika neverjetnih 158.000 ljudi
Slovenski zdravstveni sistem se spopada z vse globljo krizo. Novi podatki namreč kažejo, da je bilo na začetku letošnjega leta brez imenovanega zdravnika primarnega zdravstvenega varstva neverjetnih 158.000 ljudi, kar je več kot 140.000 v letu 2024. Pomanjkanje, skupaj z več kot 230.000 ženskami in dekleti, starejšimi od 13 let, ki nimajo dostopa do ginekologa, je sprožilo zaskrbljenost tako med bolniki kot med zdravstvenimi delavci, ki opozarjajo na grozečo izredno situacijo na področju javnega zdravja.
Glede na nedavno poročilo Amnesty International se število ljudi brez osebnega zdravnika vztrajno povečuje, pri čemer najnovejši podatki kažejo na znaten porast v samo enem letu. Poročilo poudarja tudi hudo pomanjkanje ginekološke oskrbe, ki po njegovih besedah močno omejuje dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja za več kot četrt milijona žensk in deklet. Ker se mnogi ginekologi bližajo upokojitvi, Amnesty napoveduje, da bi se to število lahko v naslednjih petih letih podvojilo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je potrdil te pomisleke in ugotovil, da se je dostop do zdravstvenih storitev v Sloveniji v zadnjem desetletju znatno poslabšal. Samo v Ljubljani je skoraj 31.000 prebivalcev brez zdravnika primarnega zdravstvenega varstva, medtem ko Maribor poroča o 7.000 prebivalcih v podobnem položaju. Podeželska območja se soočajo s še večjimi izzivi, saj so nekatere regije v celoti odvisne od začasnih ambulant ali upokojenih zdravnikov. D abi pomagali zapolniti vrzeli v sistemu so se namreč vrnili tudi nekateri starejši od 80 let.
Kaj rešuje nov zakon?
Prizadevanja za odpravo pomanjkanja so prinesla mešane rezultate. Slovenski parlament je sicer sprejel spremembe zakona o zdravstvenem varstvu, katerih cilj je omejiti “divjo privatizacijo” zdravstvenih storitev in zaščititi javna sredstva pred odtekanjem v zasebne dobičke. Čeprav so bile te spremembe pohvaljene zaradi krepitve mreže javnega zdravstvenega varstva na nekaterih področjih, Amnesty International opozarja, da bi lahko reforme brez ustreznega financiranja tako javnih ponudnikov kot zasebnih zdravnikov s koncesijami propadle.
Vlada je uvedla tudi začasne klinike za neregistrirane paciente, vendar te na splošno veljajo za začasno rešitev. Pacienti se pogosto soočajo z nedosledno oskrbo, saj jih ob vsakem obisku zdravi drug zdravnik, kar spodkopava kontinuiteto in zaupanje. Po zakonu naj bi se te klinike zaprle do konca leta 2025, slednje pa pušča veliko negotovost glede tega, kaj sledi.
Problem poslabšuje tudi vse manjše število zdravnikov, ki se odločajo za družinsko medicino. Kljub spodbudam, kot so višje plače za tiste, ki sprejmejo dodatne paciente, se je po podatkih Slovenske zdravniške zbornice v nedavnem krogu zaposlovanja za 47 specializantov družinske medicine prijavilo le 21 kandidatov. Številne mlade zdravnike odvrača veliko administrativno breme in intenzivne delovne obremenitve, nekateri pa se odločijo za bolje plačane priložnosti v tujini ali v zasebni praksi.
Zdravnike izgubljamo hitreje
Ministrstvo za zdravje se je v odgovor na to zavezalo, da bo povečalo število mest za usposabljanje študentov medicine in izboljšalo delovne pogoje, vendar kritiki trdijo, da so ti ukrepi prepočasni za reševanje trenutne krize. Stanje v slovenskem zdravstvu kaže, da zdravnike izgubljamo hitreje, kot jih lahko usposobimo. Za vsakega zdravnika, ki se upokoji, potrebujemo namreč več kot enega novega zaposlenega, da bi lahko sledili razmeram.
Pomanjkanje je najbolj prizadelo ranljive skupine. Poročilo Amnesty International ugotavlja, da 33 let po “izbrisu” prebivalcev iz registra prebivalstva leta 1992 mnogi še vedno nimajo dostopa do zdravstvenega zavarovanja, kar še poslabšuje njihovo izključenost iz oskrbe. Medtem so pediatri opozorili na 22.600 otrok in mladostnikov brez osebnega zdravnika, 44 šol pa nima imenovanega šolskega zdravnika.
Portal24; Foto: Pexels
