Slovenske banke v preteklem letu zabeležile rekordne dobičke
Slovenske banke so v preteklem letu zabeležile rekordne dobičke, saj so ustvarile skoraj 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar predstavlja 109-odstotno rast v primerjavi z letom pred tem. Čisti dobiček je prav tako močno narasel, in sicer za 119 odstotkov, dosegel je skoraj 1,10 milijarde evrov.
Podatki Banke Slovenije kažejo, da so čiste obresti znašale 1,44 milijarde evrov, kar je za 93 odstotkov več kot leta 2022. Kljub temu so neobrestni prihodki upadli za skoraj šest odstotkov na 535,4 milijona evrov, pri čemer so opravnine zabeležile 2,8-odstotni padec na 387 milijonov evrov.
Skupni bruto dohodek je v letu 2023 znašal skoraj 1,98 milijarde evrov, kar je 50,4 odstotka več kot leto prej. Operativni stroški so povečali za 9,6 odstotka na 830,2 milijona evrov. Neto dohodek je posledično narasel za 105,8 odstotka na nekaj manj kot 1,15 milijarde evrov.
Glede kreditnega portfelja so banke ohranile stabilnost, saj neto oslabitve in rezervacije znašajo 10,2 milijona evrov, kar je za 28 odstotkov manj kot leto prej. Vendar pa je obseg posojil nebančnemu sektorju upadel. Skupna vrednost posojil je konec decembra znašala 26,93 milijarde evrov, kar je 2,2 odstotka manj kot leto prej.
Zlasti je opazen padec v vrednosti posojil podjetjem in drugim finančnim organizacijam. Skupna vrednost posojil podjetjem je upadla za 4,9 odstotka na skoraj 9,97 milijarde evrov, medtem ko je vrednost posojil drugim finančnim organizacijam padla za 495,1 milijona evrov na približno 1,16 milijarde evrov.
Gospodinjstva so si več izposojala
Vrednost posojil gospodinjstvom je v Sloveniji v letu 2023 nadaljevala z rastjo, ob koncu leta je dosegla skoraj 12,56 milijarde evrov, kar je za 3,3 odstotka več kot leto prej. Ta rast je bila predvsem posledica večjega obsega potrošniških posojil, v manjši meri pa tudi stanovanjskih posojil.
Stanovanjska posojila so ob koncu leta 2023 znašala okoli 8,15 milijarde evrov, kar je 0,6 odstotka več kot prejšnje leto, medtem ko je rast potrošniških posojil znašala 11,7 odstotka, njihova skupna vrednost pa je narasla za 290,7 milijona evrov na 2,78 milijarde evrov.
Poleg tega je bilo opaziti tudi povečanje denarnih vlog nebančnega sektorja, ki so ob koncu decembra dosegle 41,06 milijarde evrov, kar je za 3,3 odstotka več kot leto prej. Depoziti gospodinjstev so se povečali za 2,8 odstotka na 26,51 milijarde evrov, depoziti podjetij pa so zabeležili še večjo rast, in sicer za 11,1 odstotka na 10,78 milijarde evrov.
Skupna bilančna vsota bank je ob koncu leta 2023 znašala 53,08 milijarde evrov, kar je za pet odstotkov več kot leto prej, s tem pa je bilančna vsota bank narasla za skoraj 2,51 milijarde evrov
Primerjava obrestnih mer s tujo ponudbo
Po podatkih Banke Slovenije so slovenske banke ob koncu leta ponujale konkurenčne pogoje pri stanovanjskih posojilih s fiksno obrestno mero v primerjavi z bankami v evrskem območju, medtem ko so bile pri potrošniških posojilih celo ugodnejše. Vendar pa so bile pri posojilih podjetjem s fiksno obrestno mero nekoliko dražje od povprečja v evroobmočju.
Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero so slovenske banke nudile manj ugodne pogoje za stanovanjska posojila v primerjavi z evrskim povprečjem, a so bile bolj konkurenčne pri potrošniških posojilih. Pri posojilih podjetjem s spremenljivo obrestno mero so se uvrstile približno na enako raven kot povprečje evroobmočja.
[Vir: MMC RTV SLO]; Foto: Freepik; Portal24
