Slovenski duhovniki v tujini so steber ohranjanja slovenske identitete
[STA; Aleš Kocjan] – Večina duhovnikov Katoliške cerkve na Slovenskem deluje doma, del njih pa tudi v zamejstvu in po svetu. Trenutno je takih okoli 45. Njihova naloga je po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika duhovna in druga oskrba v tujini živečih Slovencev, pri čemer v tej skupnosti predstavljajo pomemben steber pri ohranjanju slovenstva.
Največje skupnosti Slovencev so v zamejstvu, zlasti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Nastale so tam, kjer je bilo nekoč slovensko ozemlje, a je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v zgodovini pripadlo sosednjim državam. Drugje po svetu so se slovenske skupnosti oblikovale tam, kamor so Slovenci najbolj množično odhajali po prvi ali drugi svetovni vojni, delno iz ekonomskih, delno iz političnih razlogov, predvsem v Združenih državah Amerike, Argentini, Kanadi in Avstraliji.
Cerkve in pastoralni centri v tujini tudi središče družbenega življenja Slovencev
Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa in predsednika Koordinacije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci Jamnika, slovenski duhovniki v zamejstvo in drugod po svetu odhajajo predvsem zaradi duhovne oskrbe slovenskih skupnosti. “V slovenski središčih imajo predvsem maše, delijo zakramente, obiskujejo starejše in bolne ter skrbijo za mlade družine,” je dejal za STA.
Hkrati duhovniki v slovenski skupnosti vodijo šole, v katerih se lahko mladi, pa tudi starejši, učijo slovenskega jezika, pripravljajo različne družbene in kulturne dejavnosti, namenjene predvsem utrjevanju vezi med Slovenci in ohranjanju njihove identitete. “V Bruslju imajo na primer v tamkajšnjem slovenskem pastoralnem centru redno različne razstave, predavanja in družinske seminarje. Zelo veliko različnih kulturnih dejavnosti pripravljajo tudi v Argentini. Na takšne dogodke pogosto radi pridejo tudi tisti, ki jim sicer versko življenje ni blizu,” pravi Jamnik.
V New Yorku pa je cerkev sv. Cirila, ki deluje že več kot 100 let, nekakšno neuradno kulturno in družabno središče newyorških Slovencev in obiskovalcev iz Slovenije, še posebej po zaprtju generalnega konzulata v tem mestu.
Duhovniki se starajo
Slovenci v tujini si tovrstnih dejavnosti in druženj po besedah pomožnega škofa zares želijo, saj jih to povezuje med seboj, pri tem pa veliko vlogo igrajo duhovniki: “Veliko je klicev in pisem, če v neki skupnosti ni slovenskega duhovnika. V tem primeru tudi druge stvari nekako ne gredo naprej, kot bi morale iti, nam povedo.” Predvsem v zahodni Evropi je po besedah Jamnika opaziti, da se v slovenska središča vključuje vse več mladih, ki so tam bodisi zaradi dela ali študija. “To se recimo pozna predvsem v Bruslju, Londonu, pa tudi v Luksemburgu, kjer so slovenske skupnosti kar velike,” je povedal.
Škofije duhovnike v slovenske skupnosti v zamejstvo in po svetu po besedah Jamnika pošiljajo predvsem glede na izražene potrebe, pa tudi kadrovske zmožnosti. “Težava pri tem je, da se duhovniki starajo in jih na splošno primanjkuje. Vseeno skušamo nekako pokriti vse potrebe,” dodaja.
Duhovnik, ki odide v tujino, po besedah Jamnika ostane inkardiniran oziroma vključen v škofijo, iz katere prihaja, pri svojem delu v tujini pa je odgovoren škofu škofije, v kateri deluje. Takih duhovnikov po njegovih besedah ni mogoče izenačevati z misijonarji, se pa včasih, sicer v redkih primerih, njihovo delo prekriva z misijonarskim delom.
Duhovna oskrba v tujini poteka v slovenščini
France Cukjati je duhovnik ljubljanske škofije. Rojen je bil v Argentini, študiral je v Ljubljani. Duhovnik je 40 let, od tega je večinoma delal v Argentini, trenutno v Buenos Airesu. Tam duhovno in drugače oskrbuje več slovenskih skupnosti, pri čemer mu pomaga pomočnik, ki je prišel iz Ljubljane. Skupno sicer za Slovence v Argentini (večji središči sta še v Mendozi in mestu Bariloče) po njegovih besedah skrbi šest duhovnikov iz Slovenije, od tega so trije škofijski, trije pa pripadajo redu lazaristov.
Vsa duhovna oskrba, izobraževanja in druge aktivnosti po njegovih besedah potekajo v slovenščini. Tistim, ki ne razumejo dovolj dobro slovensko ali pa ga prosijo, še dodatno kaj razloži v španščini, ki je v Argentini uradni jezik. Kot taki slovenski duhovniki po njegovih besedah pomembno vplivajo na ohranjanje slovenskega jezika in kulture v slovenskih skupnostih. “Nekateri laiki nam povedo, da če ne bi bilo v slovenskih središčih v tujini duhovnikov, bi slovenstvo med njimi že zdavnaj zamrlo,” je dejal za STA.
Četrta generacija Slovencev
Čeprav v Argentini živi zdaj že četrta generacija Slovencev, zanimanje za slovenski jezik in slovensko kulturo med njimi še vedno obstaja, je pa pri tem veliko odvisno od staršev. “Če so se za slovenski jezik zanimali tudi njihovi starši ali stari starši ali pa so slovensko govorili doma, potem je to zanimanje toliko večje,” pravi.
Tisti, ki se želijo učiti slovenščino ali pa se v njej izpopolnjevati, se lahko po besedah Cukjatija vpišejo v slovenske šole ali tečaje, ki jih organizirajo. “Tako otroci med tednom hodijo v argentinske šole, kjer govorijo špansko, ob sobotah pa v slovensko šolo. Veliko mladih pa v slovenska središča zahaja tudi zgolj zaradi druženja, zabave in kulturnih dejavnosti, ki jih organiziramo,” dodaja.
Mnogi v Argentini živeči potomci Slovencev se po besedah Cukjatija za Slovenijo zanimajo tudi iz čisto ekonomskih razlogov: “V Argentini je namreč precejšnja ekonomska kriza, zaradi česar mnogi iščejo priložnosti drugje. Pri tem je potomcem Slovencev lažje, saj lahko zaradi svojih slovenskih korenin dobijo slovensko državljanstvo.” Do zdaj se je po podatkih Cukjatija v Slovenijo na tak način preselilo že kar nekaj Slovencev iz Argentine.
Čeprav je vera v Argentini med ljudmi precej bolj razširjena kot v zahodni Evropi, se po besedah Cukjatija tudi tam že pozna sekularizacija, predvsem med mladimi. “Pri tem so na istem vse vere, tako katoliška, ki je v Argentini prevladujoča, kot vse ostale,” dodaja.
Portal24; Foto: Pixabay/fotografije je simbolna
