Slovenski nepremičninski trg: Cene rastejo, prodaje padajo
Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) je v začetku aprila 2024 objavila poročilo o stanju na slovenskem nepremičninskem trgu za preteklo leto. Kot poroča MMC RTV SLO, poročilo razkriva, da se je lani nadaljeval trend upadanja števila kupoprodajnih poslov vseh vrst nepremičnin, medtem ko cene stanovanj in zemljišč za gradnjo še naprej rastejo. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da trg še zdaleč ni v fazi ohlajanja, saj povpraševanje močno presega ponudbo.
Po podatkih Gursa se je lani število prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov v primerjavi z letom 2023, prodaja stanovanjskih hiš pa za 10 do 15 odstotkov. Še bolj izrazit je upad prodaj zazidljivih zemljišč za gradnjo, ki se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal za 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2021 pa kar za 45 odstotkov. “Kljub postopnemu zniževanju bančnih obrestnih mer, razmeroma ugodnim makroekonomskim kazalnikom in še vedno visokemu povpraševanju po nepremičninah se je število transakcij zmanjšalo,” ugotavljajo na Gursu, kot navaja MMC RTV SLO.
Na upad števila poslov so vplivali različni dejavniki. Gurs izpostavlja vladne napovedi o uvedbi obdavčitve premoženja in omejitve kratkoročnega oddajanja nepremičnin, a ključni razlog ostaja visoka rast cen, ki omejuje dostopnost nepremičnin širšemu delu prebivalstva. Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, za MMC RTV SLO pojasnjuje: “Na upad števila poslov so gotovo vplivale višje obrestne mere, ki so skupaj z visokimi cenami močno zmanjšale število nakupa zmožnih oz. kreditno sposobnih.”
Cene stanovanj in hiš še naprej navzgor
Kljub upadu števila transakcij so cene nepremičnin lani še naprej rasle. Po podatkih Gursa so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah po Sloveniji zvišale za 10 odstotkov, cene stanovanjskih hiš za devet odstotkov, cene zemljišč za gradnjo pa kar za 17 odstotkov. Največja rast cen je bila zaznana v Ljubljani, kjer so se cene stanovanj povečale za 13 odstotkov, povprečna cena kvadratnega metra pa je presegla 4.500 evrov. Najdražja stanovanja so bila na območju Rudnika, kjer je povprečna cena dosegla 4.880 evrov/m².
Visoke cene so zaznali tudi na Slovenskem primorju, kjer je povprečna cena stanovanj znašala 4.320 evrov/m², in v alpskem turističnem območju, kjer so cene v Kranjski Gori dosegle 4.810 evrov/m². Po drugi strani so bila najcenejša stanovanja v Prekmurju (1.550 evrov/m²), Zasavju (1.530 evrov/m²) in Beli krajini (1.430 evrov/m²).
Cene stanovanjskih hiš so bile prav tako najvišje v Ljubljani, kjer je povprečna cena dosegla 405.000 evrov, kar je 25.000 evrov več kot leta 2023. Sledita alpsko turistično območje (350.000 evrov) in Slovensko primorje (308.000 evrov).
Ali se trg ohlaja?
Gurs v poročilu ugotavlja, da bi upad števila transakcij in rekordne cene lahko nakazovali prehod v fazo ohlajanja nepremičninskega trga. “Ob upadanju števila transakcij ter rekordnih cenah nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo se zdi, da smo v samem vrhu nepremičninskega cikla,” piše MMC RTV SLO, navajajoč Gurs. Vendar se s to oceno ne strinja Boštjan Udovič, ki poudarja: “Povpraševanje še vedno močno presega ponudbo, na trgu pa je očitno tudi dovolj denarja, da se nepremičnine relativno hitro prodajo.” Po njegovem mnenju znatnega padca cen ni pričakovati, dokler se ponudba ne poveča ali povpraševanje ne upade.
Poleg prodajnega trga je Udovič za MMC RTV SLO komentiral tudi stanje na najemniškem trgu. Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji približno 20 odstotkov stanovanjskih enot praznih, kar znaša okoli 180.000 enot. Vendar so mnoge od teh neprimerne za bivanje ali oddane “na črno”. “Številne pa so seveda oddane ‘na črno’,” pravi Udovič, a poudarja, da natančnih podatkov o tem ni.
Napovedi o uvedbi nepremičninskega davka so že vplivale na razmišljanje lastnikov praznih stanovanj, a konkretnih učinkov še ni mogoče oceniti. Udovič predlaga, da bi bilo smiselno počakati na izkušnje Hrvaške, kjer so nedavno uvedli podoben davek.
Vlada si prizadeva povečati število najemnih stanovanj v Sloveniji z 33.000 na 50.000 v nekaj letih. Udovič meni, da bi to lahko zmanjšalo pritisk na trg, a opozarja, da so trenutni načrti preveč osredotočeni na javna sredstva in javni najemni trg. “Za ocene bo čas čez nekaj let,” zaključuje.
Portal24; Foto: Pixabay
