Slovenec Mihael Strmljan osumljen utaje davkov in pranja denarja s fiktivnimi pogodbami in fiktivnimi podjetji iz BiH! (foto)

ByAna Koren

22. marca, 2023

Slovenec Mihael Strmljan osumljen utaje davkov in pranja denarja s fiktivnimi pogodbami in fiktivnimi podjetji iz BiH!

Slovenec Mihael Strmljan je eden od glavnih osumljencev v mednarodni preiskavi “ATM”. Preiskavo vodita policija in pravosodje Bosne in Hercegovine ter Slovenije. V preiskavi so še slovenski poslovneži Domen in Miloš Prešern, Miroslav Vidaković, Jasmina Tatarovac Šušterčič, Bržan Klavdija, Klemen Mesarič, Vojko Lazič … Našteti so skupaj z državljani Bosne in Hercegovine osumljeni pranja okoli 4.4. milijonov KM. 

Združba je po dokumentih, na katere se pri poročanju sklicuje Istraga.ba, začela delovati oktobra 2016. Tisti, ki je povezal državljane BiH in Slovence, je bil Elvin Omanović. Skupina je iz svojih podjetij na podlagi fiktivnih pogodb, da bi se izognila plačilu davkov, vlekla denar. Denar so kasneje prali prek Bosne in Hercegovine. Tamso jim pomagali Samir Ičanović, Jasmin Hodžić, Haris Hećo, Elvedin Maslo, Aleksandar Batić, Semko Ćosatović in drugi.

Podjetja

Poslovnež Mihael Strmljan je eden od ustanoviteljev podjetja Aktiva skupina, kjer je kot odgovorna oseba delala Jasmina Tatarovac-Šušterčič. Podjetnik Vojko Lazić je direktor čistilnega podjetja Acolav v Ljubljani.

Klavdija Bržan je bila odgovorna oseba v podjetju Primabe d.o.o. Ljubljana, ki se je ukvarjalo z računovodskimi storitvami. Klemen Mesarič je vodil podjetje “Mesarič Transport”. Hkrati so bila v Sloveniji ustanovljena podjetja XTRM, Toreks in JP Konto. Ta tri podjetja so v Bosni in Hercegovini, iz katerih so dvigovali denar kmalu odprla svoje podružnice.

Toreks d.o.o. Ljubljana je na primer v stečaju od 27. februarja 2019. Njihovo predstavništvo v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno leta 2016 v Sarajevu. Poslovali so le eno leto. Zaposlenih delavcev niso imeli, promet pa je znašal okoli 143 tisoč KM. Podjetje XTRM d.o.o., ustanovili pa so tudi predstavništvo v Bosni in Hercegovini. To podjetje XTRM je bilo v Sloveniji izbrisano decembra 2022.

Baje so se lotili “računalniškega programiranja”. Predstavništvo XTRM v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno 21.10.2021. V rubriki dejavnosti piše – tržne raziskave in javnomnenjske raziskave. Predstavništvo je registrirano v Zenici. Za te družbe ni finančnih poročil.

Podjetje J&P Konto je v Sloveniji obstajalo do 7. maja 2022. Ukvarjala naj bi se s trženjem in drugimi storitvami.

Tudi ta družba je ustanovila tudi predstavništvo v Bosni in Hercegovini, in sicer v Zenici. Predstavništvo je bilo ustanovljeno 16.9.2020. Navedena dejavnost je “tržne storitve”. Zastopstvo je imelo dva računa in oba sta bila zaprta.

Ustanovitelji podjetij

Ustanovitelji teh fiktivnih podjetij v Sloveniji in BiH so bili Elvin Omanović, Elvedin Maslo, Aleksandar Batić in Semko Ćatović. Prav ta fiktivna podjetja so služila slovenskim poslovnežem za dvige denarja iz njihovih podjetij. S fiktivnimi podjetji so podpisali fiktivne pogodbe, nato pa denar nakazali v Bosno in Hercegovino. Ta denar so nato dvigovali v Sloveniji.

153 sumljivih transakcij

V dokumentih, ki jih ima Istraga.ba, je navedeno, da so lastniki podjetij sklepali navidezne pogodbe za izvedbo navideznih poslov. Čeprav so vedeli, da posel ni bil opravljen, so lastniki slovenskih podjetij plačali račune, ki so jim jih izdale fiktivne družbe. Preiskovalci so skupno zabeležili 153 sumljivih transakcij, povezanih z Bosno in Hercegovino, v skupni vrednosti 4,4 milijona KM. Večino denarja so nakazovali prek podjetja Lumnia doo Ljubljana.

Kot lahko vidite, je ustanovitelj Samir Ićanović. Predstavništvo Lumnia v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno 6. oktobra 2019. Podjetje je registrirano v Zenici.

V bazah poročil o poslovanju te družbe, katere dejavnost je “raziskovanje trga in javnomnenjska raziskava” ni. Dokumenti, s katerimi razpolaga Istraga.ba pa, dokazujejo, da je bilo prek te fiktivne družbe opravljenih skupno 80 transakcij v skupni vrednosti 2,49 milijona KM. BiH državljani so nato s pomočjo bančne uslužbenke denar nakazovali na druge račune, preračunavali in dvigovali gotovino v Sloveniji prek poslovnih kartic. Slovenski poslovneži so se na ta način izognili plačilu davkov v domovini, in sicer s fiktivnimi podjetji v Bosni in Hercegovini.

Najbolj znano ime te afere je slovenec Mihael Strmljan. Gre za enega najbogatejših Slovencev, ki je ustanovitelj podjetja Aktiva Grupa. Mihael Strmljan je v srednji šoli začel kot čistilec oken v družinskem podjetju, danes pa je po poročanju slovenskih medijev predsednik uprave koncerna z okoli dva tisoč zaposlenimi in največjim čistilnim servisom v Sloveniji.

vir in foto