Po danes objavljenih podatkih statističnega urada se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju nadalje okrepila. Na UMAR so zapisali, da se je „BDP realno povečal tekoče za 0,8 odstotka in medletno za 1,7 odstotka“, so poudarili. V primerjavi s prvim polletjem so spodbudnejša tekoča gibanja v izvozu, obenem pa so se močno okrepile gradbene investicije. Zasebna potrošnja se je nekoliko umirila, a ostaja pomemben dejavnik letošnje rasti.
Zaposlenost, ki ostaja visoka, medletno upada od sredine lanskega leta. V tretjem četrtletju je bila nižja za 0,4 odstotka. V prvih devetih mesecih je bil BDP v Sloveniji medletno višji za 0,7 odstotka. BDP v EU se je v tretjem četrtletju tekoče povečal za 0,3 odstotka.
Skupni izvoz se je v tretjem četrtletju tekoče povečal, medletno pa je bil manjši zaradi visoke lanske osnove. Izvoz blaga je bil medletno nižji za 1,7 odstotka. K rasti so prispevale predvsem pošiljke v države EU, medtem ko je bil izvoz izven EU nižji, zlasti v ZDA. Okrepil se je izvoz cestnih vozil, farmacevtskih proizvodov ter strojev in naprav. Po upadu v prejšnjem četrtletju se je nekoliko povečal tudi izvoz kovin.
Medletna rast izvoza storitev se je upočasnila na 0,1 odstotka. Povečujejo se poslovne in IKT storitve, nekoliko manj storitve, povezane s turizmom. Izvoz transportnih in gradbenih storitev je bil nižji kot leto prej.
Uvoz se je povečal za 0,7 odstotka, zato je bil prispevek menjave s tujino k rasti BDP negativen (–1,4 o. t.). Na UMAR so pojasnili, da je bil zaradi revidiranih podatkov o uvozu v prvem polletju prispevek v prvih dveh četrtletjih precej višji kot v predhodni objavi.
Široko okrevanje v predelovalnih dejavnostih
Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je bila po upadu v prvi polovici leta na podobni ravni kot pred letom. Tekoče se je okrepila. Na UMAR so poudarili, da je bilo okrevanje „razmeroma široko osnovano“, saj se je proizvodnja povečala v vseh tehnoloških skupinah.
Rast se nadaljuje v farmaciji, proizvodnji IKT opreme in živil. Po upadu se je okrepila tudi proizvodnja vozil in plovil. Upad v kovinski industriji je bil manjši kot v prvi polovici leta.
Investicijska aktivnost se je okrepila za 9,1 odstotka po šibkem začetku leta. Najbolj so rasle gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe. Stanovanjska gradnja ostaja nižja kot lani. Dodana vrednost v gradbeništvu je bila medletno višja za 14,2 odstotka.
Prispevek zalog, ki je bil v prvem polletju popravljen močno navzdol, je bil v tretjem četrtletju pozitiven (0,6 o. t.).
Zasebna in državna potrošnja še naprej rasteta
Zasebna potrošnja je bila medletno višja za 1,0 odstotka, manj kot v drugem četrtletju, ko je poskočila za 2,2 odstotka. Gospodinjstva povečujejo nakupe neživil in avtomobilov. Zaradi nižje ocene potovanj v tujino je bila rast v prvi polovici leta revidirana navzdol.
Državna potrošnja je bila večja za 1,2 odstotka. Na rast je vplival predvsem manjši učinek visoke lanske osnove ter rast zaposlenosti v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju.
Kazalniki razpoloženja se izboljšujejo
Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se izboljšuje. Oktobra je bil višji tudi medletno. Vrednosti po dejavnostih presegajo dolgoletno povprečje, razen v predelovalnih dejavnostih. Podjetja kot ključne omejitve navajajo negotove razmere, pomanjkanje povpraševanja in pomanjkanje kadra.
V evrskem območju kazalniki prav tako nakazujejo nadaljevanje rasti. PMI kazalnik je oktobra dosegel najvišjo vrednost v dveh letih in pol. Okrepil se je tudi kazalnik gospodarske klime ESI.
„Ocenjujemo, da je letošnja rast gospodarske aktivnosti v okviru pričakovanj naše Jesenske napovedi gospodarskih gibanj,“ je povedala vršilka dolžnosti direktorja UMAR Alenka Kajzer. Po njenih besedah je investicijska aktivnost nekoliko višja, zasebna potrošnja nekoliko nižja. Gospodarski obeti za zadnje četrtletje ostajajo pozitivni, prav tako napovedi partneric za leto 2026.
Tveganja ostajajo, predvsem v povezavi s trgovinskimi in geopolitičnimi napetostmi.
Vlada: slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji
V ločeni izjavi je predsednik vlade poudaril, da najnovejši makroekonomski podatki potrjujejo pospešitev gospodarske rasti v tretjem četrtletju letošnjega leta. Dejal je, da „Slovenija ostaja med državami, ki ohranjajo pozitivno smer“, tudi v času, ko številne evropske države še vedno občutijo negotovost in upočasnjevanje rasti.
Po njegovih besedah rast BDP odraža stabilnost, ki smo jo „dosegli s premišljenimi ukrepi, okrepljenim domačim povpraševanjem, visokimi investicijami ter odgovornim delom zaposlenih v gospodarstvu“.
Premier je poudaril je tudi, da takšni rezultati niso samoumevni, temveč izhajajo iz ustvarjanja okolja, v katerem je delo nagrajeno, obenem pa se z vlaganji v znanje, inovacije in ohranjanje socialne varnosti krepi „solidarna in odporna družba“.
Foto: pixabay
