(Foto: Jez Fielder)

Nekoč so bile vinske karte domena zgodovinskih, uveljavljenih dvorcev. Zato si je težko predstavljati svet, kjer se slavni bordojski in burgundski križi izogibajo komercialnim kletem, saj radovedni vinski navdušenci vedno iščejo nekaj malo drugačnega. 

In čeprav nova regija, da se uveljavi z okusi potrebuje čas, bodo sčasoma tudi manj znana vinarska središča, kot je Slovenija, postala izbira pametnega pivca. To je v veliki meri posledica porasta priljubljenosti naravnih vin. Obstaja pa tudi trend za vina, ki se lahko pijejo. Slovenija dosega rezultate na obeh ključnih področjih.

Eno izmed slovenskih vinogradniških žarišč je Vipavska dolina. Primož Lavrenčič pa je tisti vinar, ki  je na trgu trenutno najbolj zaželen.  Lavrenčič, ki je nevsiljiv, a strasten in ima vizijo pravi: “Poskušam se umakniti in razumeti, kako spodbuditi naravo, predvsem zemljo, da v mojih vinih izrazi svoj značaj.” Njegovi vinogradi spoštujejo stroga biodinamična pravila, kar vidi kot sporočilo sodobnega vinarstva in verjame v načela in svoj terroir.

(Primož Lavrenčič ob svojem podzemnem oknu Foto: Jez Fielder)

Lavrenčič je zgradil fascinantno podzemno okno, kjer lahko obiskovalci kleti vidijo razslojenost zemlje pod vinogradom.  Tla v Vipavski dolini so se počasi razvijala na več kot 50 milijonov let starem flišnem laporju in peščenjaku. Kar je za vinogradništvo dobra novica. Naravna vina pogosto opisujejo kot vina z “minimalnim posegom” človeške roke. Vinarji, kot je Lavrenčič, po navadi puščajo naravo pri miru, prilagajajo le temperaturo fermentacije in druge dejavnike vinarstva, kot je stopnja izpostavljenosti kisiku, ki bi jo lahko imelo vino. Vipavska dolina je v zahodnem delu Slovenije, blizu italijanske meje. Voda in veter sta v vinogradih kot običajno naravni dejavnik. Skozi središče doline teče reka Vipava, ki se izliva v reko Sočo, odseva svetlobo in toploto, ki v submediteranskem podnebju pomaga zoreti grozdju.  Burja je veter s sunki, ki na trenutke presegajo 200 km/h, zaradi česar je to najbolj vetrovni del Slovenije. Dejavnik, ki je za vinarje, ki ne želijo onesnažiti svojega grozdja s pesticidi koristen. Zaradi burje pa noben škodljivec ni dolgo na trti.

Vino s posestva Burja Zelen 2020 je vino, ki pusti globok spomin. Narava teče po svoje, je del selekcije grozdja. Zelen ni grozdje, za katerega se pogosto sliši, je avtohtona sorta in je kot taka pridobila odpornost na veter. Steklenico voščenega, ostrega, dimljenega minxa si lahko privoščite za manj kot 20 evrov. 

Pobudo, da bi vinarji svoje poslovanje prenesli na svoje otroke, je v Sloveniji od leta 2014 znan kot vladni program »Program razvoj podeželja«. Program na upravičenca  omogoča štipendijo v višini 45.000 evrov. Finančno pa je smiselno, da starejši vinogradniki posel predajo svojim otrokom, a ostanejo del posla kot svetovalec. 

 (Degustacijska miza pri Erzetič Wines  Foto: Jez Fielder)

Aleksij Erzetič lastnik Erzetič Wines s sedežem v očarljivem briškem vinarstvu je tako pred nekaj leti glavno vinarstvo in upravljanje posestva predal svojemu sinu Andreju, ki se se še nikoli ni ozrl nazaj. Andrej ohranja avtohtone sorte, kot sta belo in redka rebula nero (v kateri je nekaj od cabernet franca), uživa pa tudi v eksperimentiranju s klasičnimi sortami grozdja , kot sta cabernet sauvignon in chardonnay. 

(Amfornica Andreja Erzetiča  Foto: Jez Fielder)

Amfore so v svetu vinarstva postale zelo priljubljene, vendar niso nič novega. 

»Včasih zaradi oblike in prisotnosti mikroorganizmov vino raje staram z amforo kot v sodu,« pravi Andrej.  Amfore so narejene iz gline, so bolj odporne kot jeklena posoda, ki se ne ujema z vinom na molekularni ravni, in manj spremenljiva kot hrast, ki lahko vinu doda svoje okuse in arome.  Erzetič uživa tudi v eksperimentiranju z različnimi lesi. Kraj je za obisk zelo zanimiv pa tudi njegova strast do vinarstva je jasno vidna. Obiskovalci posestva bodo uživali raznolikosti barv, materialov in gozdu, v katerem so sodi akacije, murve, jesena in divje češnje. 

(Rebula Nero Foto: Jez Fielder)

Andraž Florjančič je vajeti od očeta prevzel leta 2019. Obiskovalce posesti pa popelje skozi vse faze vinarstva vse od sajenja prave trte. In to ni samo simbolična igra, resnično boste lahko posadili trto, a najprej boste očistiti tla in postaviti trde jarde.

V Vipavi je veliko mladih vinarjev zato se z lahkoto vključite v lokalno turistično-izobraževalno pobudo in postanete ‘vinar za en dan’. Za ljubitelje vina, je to redka poslastica. Degustacija je ena stvar, učenje o vseh fazah pred odpiranjem steklenice pa fascinantno. 

Slovenski vinarji pogosto gojijo več kot eno vrsto grozdja tako imajo možnost izbire mešanja. Naravna vina Slovenije se bodo zagotovo znašla v trendu in bo po njih vedno večje povpraševanje, morda tudi po vsem svetu, saj bo zanimanja kupcev več, pozitivnost pa je tudi v tem, da se posest in dejavnost preda mladim vinogradnikom. Nagnjenost k vinu z nižjo vsebnostjo ABV, ki je narejena tako, da so lahko pitna, ni minljiva modna muha, in ta vinogradniški duh časa je popolna arena za uspeh mladih vinarjev, kot sta Andrej in Andraž.

Vir: Euronews/ Jez Fielder

By A.K.

Komentar: