So znanstveniki ugotovili kako deluje majevski koledar?

ByAna Koren

2. maja, 2023

So znanstveniki ugotovili kako deluje majevski koledar?

Odkar so arheologi našli starodavne majevske koledarje, skušajo znanstveniki razvozlati njihov pomen. Težava je bila v tem, da cikel v koledarjih zajema obdobje 819 dni, strokovnjaki pa tega obdobja niso mogli primerjati z ničemer. Vsaj do sedaj. Antropologa John Linden in Victoria Bricker z univerze Tulane namreč menita, da sta končno razrešila to skrivnost.

Antropologi so svoj pogled “razširili”, torej analizirali delovanje koledarja v obdobju 45 let, ne le v 819 dneh. Povezali so ga s časom, ki ga potrebuje, da se nebesni objekt vrne na približno isto točko na nebu (sinodično obdobje). 

“Čeprav so prejšnje raziskave poskušale povezati 819-dnevni koledar s položaji planetov, je bila njegova štiridelna shema prekratka, da bi se dobro ujemala s sinodičnimi obdobji vidnih planetov. Ko smo koledar razširili na 20.819 dni obdobja, se je pojavil vzorec, po katerem so sinodične dobe vseh vidnih planetov sorazmerne s točkami v koledarju,” ugotavljajo antropologi. 

Pomembne so tudi barve 

Koledar starih Majev je pravzaprav zapleten sistem, sestavljen iz manjših koledarjev, ki so nastali v predkolumbovski Mezoameriki. Temelji na glifih (znakih) in se štirikrat ponovi. Pri tem vsak blok 819 dni ustreza eni od štirih barv in, kot so znanstveniki sprva mislili, geografskim smerem.

Rdeča je bila povezana z vzhodom, bela s severom, črna z zahodom in rumena z jugom. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki ugotovili, da je ta predpostavka napačna. Namesto tega bela in rumena označujeta zenit in najnižjo stopnjo (razlaga, ki ustreza astronomiji).

Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki so kazali, da je število 819 povezano s sinodičnimi obdobji vidnih planetov sončnega sistema. Na primer, Maji so imeli izjemno natančne meritve sinodičnih obdobij Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra in Saturna. 

Vendar je bilo težko ugotoviti, kako so ta sinodična obdobja delovala v kontekstu 819-dnevnega koledarja. Merkur ni delal prevelikih težav, saj ima sinodično dobo 117 dni, torej točno sedemkrat v teh 819. Kaj pa drugi planeti? 

Vse se ujema  

Če koledar razširimo na daljše obdobje, se izkaže, da ima vsak od vidnih planetov sinodično obdobje, ki natančno sovpada s številom ciklov 819 dni. Sinodično obdobje Venere je 585 dni in to sovpada s 7 serijami po 819 dni. Mars ima sinodično obdobje 780 dni, kar je natančno 20 obdobij po 819 dni. 

Enako velja za Jupiter in Saturn. Jupitrovo sinodično obdobje 399 dni se natančno prilega 39-krat v 19 zaporedjih, Saturnovo obdobje 378 dni pa se popolnoma prilega 6 zaporedjem. 

Obstaja celo verjetna povezava z 260-dnevnim koledarjem, znanim kot Tzolkʼin (Colkin). Dvajset obdobij po 819 dni skupaj znaša 16.380 dni. Če Tzolk’in pomnožite 63-krat, dobite 16.380 dni. Pravzaprav je 16.380 najmanjši skupni večkratnik 260 in 819. Oba se torej lepo ujemata s številom 20 ciklov 819 dni, ki sta ga določila Linden in Bricker. 

“Razširitev standardnega cikla 4 x 819 dni na 20 obdobij po 819 dni zagotavlja večji koledarski sistem z lestvicami za sinodična obdobja vseh vidnih planetov. Namesto da bi se ozko osredotočili na vsak planet, so ‘astronomi’ tega obdobja ustvarili koledar 819 dni in si ga zamislil kot večji koledarski sistem, ki bi ga lahko uporabili za napovedovanje sinodičnih obdobij vseh vidnih planetov,” so povedali znanstveniki. 

Raziskava z naslovom The Maya 819-Day Count and Planetary Astronomy je bila objavljena v reviji Ancient Mesoamerica.  

vir Foto: iStock