Socialni partnerji na seji ESS-ja: Dosežena soglasja glede zdravstvenih zakonov
Po poletnem premoru so se socialni partnerji ponovno sestali na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Minister za delo Luka Mesec je po seji sporočil, da so dosegli soglasje glede zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in tako imenovanega zakona o pozabi. Na seji so obravnavali tudi druge ključne teme, med drugim letno poročilo o bralni pismenosti, predlog davčnih sprememb ter predloge ministrstva za finance glede uskladitve lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2025.
Minister Mesec je poudaril pomen doseženega soglasja pri omenjenih zakonih, saj je to pomemben korak naprej za izboljšanje zdravstva in pravic pacientov. Poleg zdravstvenih zakonov so na ESS-ju obravnavali tudi prenos evropske direktive o minimalni plači ter razpravljali o zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Dosežena soglasja glede zdravstvenih zakonov
Na seji je minister Luka Mesec izpostavil, da so na več področjih dosegli pomembna soglasja, zlasti pri dveh zakonih v zdravstvu. “Tukaj bi posebej izpostavil oba zakona v zdravstvu. Pri zakonu o pravici do pozabe je bilo doseženo soglasje vseh treh partnerjev, pri drugem smo se strinjali vlada in sindikalna stran, delodajalska se je vzdržala, ampak ni nasprotovala, kar je dobra popotnica tudi na drugih področjih,” je pojasnil Mesec.
Zakon o pravici do pozabe se nanaša na pravico nekdanjih bolnikov, da se pri določenih storitvah, kot so zavarovanja, ne upoštevajo njihove pretekle zdravstvene težave, kar je pomembno zlasti za osebe, ki so premagale resne bolezni, kot je rak. Prav tako so na seji obravnavali zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki si prizadeva izboljšati standarde in storitve v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Prenos evropske direktive o minimalni plači
Na seji so se osredotočili tudi na prenos evropske direktive o minimalni plači v slovenski pravni red. Luka Mesec je ob tem poudaril, da je Slovenija ena redkih držav v Evropi, kjer je minimalna plača že na ravni 60 odstotkov povprečne plače, kar direktiva tudi priporoča. “Zelo pozitivno je, da direktiva pravi, da je ustrezna višina minimalne plače 60 odstotkov povprečne plače. Slovenija je država, ki je praktično edina v Evropi tam nekje na 60 odstotkih povprečne plače. Toliko znaša pri nas minimalna plača v bruto znesku,” je dejal Mesec.
Dodano je bilo, da minimalna plača v Sloveniji v zadnjih treh letih narašča hitreje kot povprečna plača, kar pomeni, da se slednja prilagaja rasti minimalne plače. ESS je soglasno odločil, da bo še naprej igral ključno vlogo pri določanju ustrezne višine minimalne plače, kar pomeni, da ne bodo vzpostavljali novih teles za te odločitve.
Pogajanja o novem plačnem sistemu in prihodnost socialnega dialoga
Seja ESS-ja je obravnavala tudi vprašanje prihodnosti socialnega miru, ki je bil dogovorjen med sindikati in vlado do 13. septembra. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da so se sindikati vzdržali stavkovnih aktivnosti, medtem ko potekajo pogajanja o novem plačnem sistemu. “Vsi, ki smo ta dogovor podpisali, smo se tega tudi dosledno držali. Datum je zdaj izčrpan in po moji presoji bo to otežilo pogajanja naredilo bolj kompleksna in zahtevna,” je dejal Štrukelj.
Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je opozoril, da 13. september predstavlja določen pritisk na pogajanja. “Dokler pogajanja potekajo v taki dinamiki in s to intenzivnostjo ter iskrenim namenom na obeh straneh, da se pripelje do zaključka, verjetno to ne bo bistveno vplivalo na sama pogajanja,” je dejal Počivavšek.
V prihodnjih dneh se pričakujejo nadaljnja srečanja, kjer bodo poskušali doseči dogovor o novem plačnem sistemu. Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali bo nov sistem uveljavljen že s januarjem 2025.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Danijel Kovačič UKOM
