Sodišče EU v primeru Pfizergate razsodilo proti Evropski komisiji
Evropski komisiji je sodišče Evropske unije v Luksemburgu zadalo hud udarec v pravni bitki, znani kot Pfizergate. Generalno sodišče EU je v sredo, 14. maja 2025, razveljavilo odločitev komisije, ki je časniku The New York Times zavrnil dostop do besedilnih sporočil, izmenjanih med predsednico komisije Ursulo von der Leyen in izvršnim direktorjem farmacevtskega velikana Pfizer Albertom Bourlo.
Sodišče je ugotovilo, da komisija ni zadostno pojasnila, zakaj teh sporočil ne poseduje, kar odpira vprašanja o preglednosti pri pogajanjih za nakup cepiv proti covidu-19. Primer, ki sega v leto 2021, izhaja iz pogajanj za nakup do 1,8 milijarde odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech, vrednih približno 35 milijard evrov.
The New York Times je obstoj sporočil odkril med intervjuji z Bourlo, a je komisija dostop do njih zavrnila, češ da jih ne hrani. Po več neuspešnih poskusih pridobitve sporočil je časnik januarja 2023 zadevo prenesel na Evropsko sodišče. Sodišče je zdaj odločilo, da komisija ni ponudila verodostojnih razlogov, zakaj dokumentov ne more najti, niti ni pojasnila, ali so bila sporočila izbrisana – namerno ali samodejno.
Po mnenju sodišča bi morala komisija v skladu z uredbo EU iz leta 2001 o dostopu do dokumentov, ki besedilna sporočila opredeljuje kot dokumente, te shraniti in jih na zahtevo posredovati.
Kritike in odzivi komisije
Odločitev sodišča je sprožila burne odzive, saj primer Pfizergate že dolgo buri duhove zaradi domnevne netransparentnosti pri nabavi cepiv. Kritiki, vključno s Transparency International Europe, menijo, da odločitev razkriva sistemsko pomanjkanje odgovornosti v najvišjih organih EU.
Evropska komisija je v izjavi sporočila, da bo sodbo podrobno proučila in sprejela novo odločitev z natančnejšimi pojasnili. Poudarili so, da je preglednost ključna vrednota komisije in predsednice von der Leyen, ter da bodo še naprej spoštovali pravni okvir EU. Komisija ima dva meseca časa za pritožbo na najvišje sodišče EU, kar mnogi pričakujejo, saj bi razkritje sporočil lahko imelo daljnosežne politične posledice.
Primer Pfizergate presega vprašanje dostopa do nekaj besedilnih sporočil. Postavlja pod vprašaj, kako najvišji uradniki EU vodijo pogajanja, ki imajo ogromne finančne in družbene posledice. Nabava cepiv je bila v času pandemije ključna, a so se pojavila vprašanja o previsokih cenah in presežnih odmerkih, od katerih so mnogi končali v smeteh.
Odločitev sodišča bi lahko postavila precedens za strožje arhiviranje sodobnih komunikacij, kot so besedilna sporočila, in povečala pritisk na komisijo, naj posodobi svoje prakse.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/HakanGERMAN/fotografija je simbolna
