Sodni svet: Sistemske pomanjkljivosti sodstva zahtevajo nujne reforme
Sodni svet je v letnem poročilu za leto 2023 opozoril na številne sistemske težave, s katerimi se sooča slovensko sodstvo. Poročilo, ki ga je predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah predala ministrici za pravosodje Andreji Katič, izpostavlja ključne izzive, kot so pomanjkanje sodnikov in sodnega osebja, neustrezne plače, politično imenovanje vrhovnih sodnikov, dolgotrajnost sodnih postopkov, prostorske težave ter nujnost digitalizacije sodstva.
Osrednji problem, na katerega opozarja Sodni svet, so plače in prejemki sodnikov ter podpornega osebja. Neustrezne plače ne le ovirajo zaposlitev najboljših pravnih strokovnjakov, temveč tudi zmanjšujejo privlačnost sodniških mest za najkakovostnejše kandidate. Čeprav je Ustavno sodišče junija določilo način izvršitve odločbe o neustavnosti sodniških plač, Sodni svet opozarja, da je bila ta protiustavnost odpravljena le delno. Zato poziva zakonodajalce, naj pri nadaljnjem urejanju sodniških plač upoštevajo primerljivost s prejemki poslancev in drugih funkcionarjev.
Pomanjkanje sodnega osebja
Pomanjkanje sodnega osebja, kot so sodni zapisnikarji, pripravniki in drugo podporno osebje, postaja vedno večji problem. Sodni svet meni, da bo sodstvo težko dosegalo optimalne rezultate, če ne bo zagotovljeno ustrezno število in usposobljenost tega osebja, kar zahteva tudi prilagoditev njihove umeščenosti v plačni lestvici.
V poročilu je izpostavljeno tudi zmanjševanje števila sodnikov, kar zahteva resen premislek o pristojnostih sodišč. Nekatere zadeve, kot so prekrški in zemljiškoknjižne zadeve, bi po vzoru nekaterih drugih držav EU lahko prenesli izven pristojnosti sodišč.
Pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem na področju družinskega prava, je še en resen izziv, ki vodi v podaljševanje sodnih postopkov. Sodni svet opozarja, da je nujno potrebno dolgoročno in usklajeno delovanje ministrstev ter drugih v pravosodju, tako na področju izobraževanja kot pri preventivnih ukrepih, da bi zmanjšali potrebo po sodnih izvedencih.
Kritični do ureditve, po kateri vrhovne sodnike voli Državni zbor
Sodni svet se kritično opredeljuje tudi do ureditve, po kateri vrhovne sodnike voli Državni zbor. Meni, da politično imenovanje sodnikov ni skladno s standardi sodobnih demokratičnih družb. Zato poziva Ministrstvo za pravosodje k spremembi zakona o sodniški službi, ki bi iz postopka imenovanja vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča izvzel politiko.
Področje kazenskega sodstva mora postati ena izmed prednostnih nalog, meni Sodni svet, saj podatki kažejo, da se je v zadnjih desetih letih povprečni čas reševanja kazenskih zadev na okrožnih sodiščih podaljšal za skoraj osem mesecev. Prav tako skrb vzbuja pomanjkanje kakovostnih kandidatov za najzahtevnejša sodniška mesta, kar je še posebej izrazito na Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Za večjo učinkovitost sodstva je ključna tudi digitalizacija. Sodni svet poudarja potrebo po modernizaciji, ki bi olajšala upravljanje s sodnimi spisi in približala sodstvo uporabnikom. Hkrati je treba sodiščem zagotoviti primerne prostore, opremo in varnostne ukrepe, še posebej na ljubljanskem okrajnem in okrožnem sodišču.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik
