Solidarnostni sklad EU: Pomoč ob nesrečah pogosto pride prepozno
Solidarnostni sklad EU (EUSF) je bil ustanovljen za hitro pomoč ob naravnih nesrečah, vendar se za mnoge prizadete posameznike in skupnosti, kot je nemški podjetnik Klaus Feuser, ta podpora izkaže za pogosto nedosegljivo, poroča Euronews. Več kot tri leta po uničujočih poplavah, ki so prizadele dolino Ahr v Nemčiji, Feuser še vedno gleda na ruševine svojih nekoč uspešnih restavracij, medtem ko brazgotine na pokrajini in infrastrukturi ostajajo. Primer Feuserjevega dolgotrajnega čakanja na pomoč razkriva širše težave, s katerimi se sooča EU pri odzivanju na vse pogostejše in intenzivnejše naravne nesreče, ki jih povzroča podnebna kriza.
Izzivi in finančne omejitve Solidarnostnega sklada EU
Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen leta 2002 z namenom obnovitve vitalne infrastrukture in podpore pri obnovi prizadetih območij. Kljub temu se sklad sooča s čedalje večjimi kritikami zaradi finančnih omejitev in neučinkovitosti. Zaradi naraščajočega števila nesreč, povezanih s podnebjem, postaja obstoječi letni proračun v višini 500 milijonov evrov vse bolj nezadosten. Evropska agencija za okolje je v svoji oceni podnebnega tveganja za leto 2023 pozvala k reformi sklada, saj trenutna struktura financiranja ne more pokriti vse večjih potreb po pomoči. Po besedah Julie Berckmans iz Evropske agencije za okolje bi lahko samo škoda, ki jo povzročajo obalne poplave, do konca stoletja narasla na vrtoglavih 1 bilijon evrov letno, navaja Euronews.
Vodja finančne enote pri Evropski komisiji Stefan Appel je poudaril, da trenutna sredstva EUSF ne zadostujejo, ko se zgodi več nesreč hkrati. V letih 2021 in 2022 so poplave v več državah EU presegle proračunska sredstva sklada, kar je povzročilo zmanjšanje zagotovljene pomoči. Nemčija je prejela le približno 1,5 odstotka od ocenjenih 40,5 milijarde evrov odškodnine, saj je bilo 612,6 milijona evrov premalo za kritje vseh potreb. Evropski poslanci so že pozvali k povečanju proračuna sklada, saj se s trenutnimi sredstvi ne morejo ustrezno odzvati na vse večje finančne zahteve po nesrečah.
Birokracija in pomanjkanje preglednosti zmanjšujeta učinkovitost
Kljub dobrim namenom Solidarnostnega sklada EU pa se pojavljajo tudi težave zaradi zapletene birokracije, ki otežuje hitro izplačilo pomoči. Po besedah Stefana Appla sklad ni zasnovan kot sklad za nujne primere, temveč kot solidarnostni mehanizem, kar pomeni, da so postopki za dodelitev sredstev dolgotrajni in pogosto neprilagojeni na takojšnje potrebe prizadetih skupnosti. Tudi če proces poteka brez zapletov, od vloge do izplačila običajno minejo vsaj štirje meseci, navaja Euronews.
Birokratska kompleksnost pa ne upočasnjuje zgolj izplačila, temveč otežuje tudi preglednost porabe sredstev. Deljeno upravljanje sklada med EU in nacionalnimi ter regionalnimi oblastmi pogosto vodi do razlik v uporabi sredstev, kar povzroča zmedo in nezadovoljstvo med lokalnimi prejemniki. Kot pravi Klaus Feuser, “Ko so sredstva zagotovljena, nimamo pojma, kam gredo.” Julija 2023 so v Nemčiji razkrili, da del sredstev, namenjenih žrtvam poplav, ni bil posredovan prizadetim občinam, temveč je ostal v zveznem proračunu, kar je povzročilo številne kritike in zahteve po večji transparentnosti pri upravljanju Solidarnostnega sklada EU.
Prizadevanja za reformo in povečanje odpornosti na nesreče
Letošnje evropske volitve so ponudile upanje, da bodo reforme Solidarnostnega sklada EU kmalu postale realnost. Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki poziva k razširitvi proračuna sklada in oblikovanju struktur za boljšo pripravljenost na ekstremne vremenske razmere. Evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je poudarila, da je Solidarnostni sklad znak evropske povezanosti in da ljudje v prizadetih regijah morajo čutiti to podporo. Kljub temu ostaja še veliko dela za povečanje odpornosti evropske infrastrukture, saj trenutni regulativni okvir sklada omejuje uporabo sredstev zgolj na takojšnjo obnovo in ne na dolgoročne izboljšave, ki bi preprečile prihodnje škode.
Nedavne poplave v Nemčiji, Italiji in Španiji so pokazale, kako pomemben je EUSF za krizno upravljanje v Evropi. Komisija je letos zagotovila 116 milijonov evrov za pomoč prizadetim območjem v Nemčiji in Italiji, vendar je to le delček potrebne vsote za obnovo. S trenutnimi omejitvami Solidarnostnega sklada EU in njegovo finančno strukturo je vprašanje dolgoročne odpornosti in pripravljenosti Evrope na nesreče, povezane s podnebjem, še vedno odprto.
Portal24; Foto: Policija X/fotografija je simbolna]
