Španija je konec septembra razglasila popoln embargo na uvoz orožja iz Izraela, kar pomeni tudi prekinitev več že podpisanih pogodb. Država se s to potezo pridružuje Sloveniji kot eni redkih članic Evropske unije, ki sta se odločili za popolno ustavitev trgovine z izraelsko vojaško industrijo.
Madrid je od izraelskih proizvajalcev kupoval predvsem strelivo, protitankovske rakete, komunikacijske sisteme in raketne izstrelke. Prekinitev teh poslov pa bo državo stala približno 1,2 milijarde evrov. Med najdražjimi so pogodba za raketni sistem Silam, vredna 700 milijonov evrov, ter pogodba za protitankovski sistem Spike v višini 287 milijonov evrov.
Odpoved sodelovanja z izraelskimi podjetji predstavlja velik izziv za španske oborožene sile, ki so se zanašale na tovrstno opremo. Kot navaja Euronews, so zlasti policijske enote pričakovale dobavo streliva, piloti pa nadaljevanje usposabljanj s pomočjo izraelskih sistemov.
Analitik Félix Arteaga z madridskega inštituta Royal Elcano opozarja, da je največja izguba povezana z odpovedjo industrijskih pogodb, pri katerih sta bila vključena tako Madrid kot izraelski proizvajalci. Dodal je, da je nadomestitev teh dobaviteljev lahko dolgotrajen proces, saj je svetovni trg orožja trenutno preobremenjen z naročili, poleg tega pa tehnologije drugih držav niso vedno enakovredne izraelskim.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bodo posledice omejene. Christophe Wasinski z Univerze Libre v Bruslju izpostavlja, da obstaja veliko proizvajalcev po svetu, ki lahko zapolnijo vrzel. Po njegovih ocenah bo španska vojska opremo verjetno našla pri drugih partnerjih, čeprav po višji ceni in z določenimi zamudami.
Premier Pedro Sánchez je odločitev predstavil kot izraz nasprotovanja vojni v Gazi. Kot je dejal, gre za potezo v znak obsodbe dogajanja, ki ga je označil za “genocid”. Po navedbah Euronews sta Španija in Slovenija edini članici EU, ki sta uvedli popoln embargo, medtem ko imajo države, kot so Italija, Belgija in Nizozemska, le omejitve izvoza.
Izrael je leta 2024 po podatkih analitikov izvozil za okoli 14 milijard dolarjev orožja, skoraj polovico v evropske države. Med večjimi kupci se omenjajo Romunija, Nemčija, Danska in Estonija, ki nabavljajo širok spekter orožja – od brezpilotnih letalnikov do elektronskih sistemov.
Kako se bo španski embargo dolgoročno odrazil na obrambni industriji, za zdaj ostaja odprto vprašanje.
Foto: Pixabay/DiceME (fotografija je simbolna)
