Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da se Danska sooča z „odločilnim trenutkom“ v odnosih z Združenimi državami Amerike, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump znova odprl možnost uporabe sile za prevzem Grenlandije. Izjava prihaja v času okrepljenih diplomatskih stikov in evropskega usklajevanja pred srečanji v Washingtonu, namenjenimi razpravam o dostopu do strateških surovin.
Frederiksen je pred potovanjem v ZDA dejala, da spor presega zgolj vprašanje prihodnjega statusa Grenlandije. „Obstaja konflikt zaradi Grenlandije,“ je poudarila in dodala, da gre za vprašanja, ki segajo v samo jedro mednarodnega prava, varnosti in suverenosti. Po njenih besedah Danska ostaja zavezana obrambi vrednot, ki temeljijo na pravici narodov do samoodločbe.
Premierka je v objavi na družbenih omrežjih zapisala, da je Danska „pripravljena braniti svoje vrednote – kjer koli je to potrebno – tudi na Arktiki“ ter da spoštuje mednarodno pravo in voljo prebivalcev Grenlandije.
Evropska podpora Danski in opozorila o mednarodnem pravu
Na Trumpove izjave so se odzvale tudi druge evropske države. Nemčija in Švedska sta javno izrazili podporo Danski in zavrnili vsakršne namige o enostranskem ameriškem prevzemu avtonomnega danskega ozemlja. Švedski premier Ulf Kristersson je ameriško retoriko označil za grozilno in poudaril, da bi takšna poteza pomenila kršitev mednarodnega prava.
„Švedska, nordijske države, baltske države in več drugih evropskih držav stojijo ob strani Danski,“ je dejal Kristersson in opozoril, da bi spreminjanje meja z uporabo sile ustvarilo nevaren precedens. Po njegovih besedah bi to lahko spodbudilo podobna ravnanja drugod po svetu.
Nemčija je pred pogovori z ameriško stranjo znova poudarila, da je prihodnost Grenlandije izključno v rokah prebivalcev Grenlandije in Danske. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je ob srečanju z islandsko kolegico izpostavil, da Arktika postaja vse pomembnejša z vidika varnosti, a da mora sodelovanje znotraj Nata temeljiti na soglasju in zavezništvu.
„Če obstajajo varnostni izzivi, povezani z rusko ali kitajsko prisotnostjo, jih je mogoče reševati skupaj,“ je dejal, hkrati pa poudaril, da to ne more biti utemeljitev za enostranske posege v suverenost ozemelj.
Arktika kot novo strateško žarišče
Evropsko usklajevanje se je okrepilo po tem, ko je Bela hiša znova izpostavila interes ZDA za Grenlandijo in pri tem ni izključila niti možnosti vojaškega posredovanja. Voditelji sedmih evropskih držav so v skupnem pismu poudarili, da je odločanje o prihodnosti Grenlandije izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije.
Trump ameriški interes utemeljuje s skrbjo za nacionalno varnost in naraščajočo vojaško prisotnost Rusije in Kitajske v arktični regiji. Vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata, general Alexus Grynkewich, je potrdil, da članice zavezništva o Grenlandiji razpravljajo na ravni Severnoatlantskega sveta.
Ob tem je poudaril, da za ozemlje Nata trenutno „ni neposredne grožnje“, a da strateški pomen Arktike hitro narašča. Po njegovih besedah so v zadnjem času zaznali skupne patrulje ruskih in kitajskih ladij v severnih vodah, kar je povezano z lažjim dostopom do regije zaradi taljenja ledu.
Grenlandija, ki je bila do leta 1953 danska kolonija, je leta 1979 pridobila avtonomijo in postopno krepi samoupravne pristojnosti. Razprave o morebitni neodvisnosti potekajo že več let, ankete pa kažejo, da prebivalci Grenlandije odločno nasprotujejo morebitnemu ameriškemu prevzemu ozemlja.
