Sprejete pomembne odločitve, to bo spremenilo Evropo
Ta konec tedna so bile sprejete pomembne odločitve, ki bodo spremenile Evropo.
Evropska unija za nabavo streliva, ki ga Ukrajina potrebuje za obrambo pred rusko agresijo, pripravlja nov postopek, je povedal vodja evropske diplomacije Josep Borrell.
“Smo v vojnem stanju, in to nujno,” je dejal Borell na varnostni konferenci v Münchnu. “Odzvati se moramo hitro,” je dodal.
To je eden od sklepov velike konference v Münchnu, ki se je udeležujejo številni svetovni voditelji, ki bo imela največji vpliv na Evropo, na ozemlju katere trenutno poteka huda vojna.
“Rusija na dan izstreli toliko raket, kot jih Ukrajina proizvede v enem mesecu”
Evropske države, ki so se naveličane desetletja napetosti hladne vojne že v začetku devetdesetih odpovedale vojski in oboroževanju, bodo zdaj spet resno delale na tem.
Tudi estonska premierka Kaja Kallas meni, da mora EU nujno razširiti proizvodne zmogljivosti, saj brez streliva Ukrajina ne more zmagati v vojni. “Rusija na dan izstreli toliko granat, kot jih EU proizvede v enem mesecu,” je dejala Kallas. Ruska obrambna podjetja delajo v treh izmenah, je dodala Kallas.
Zamisel o pospešitvi proizvodnje streliva je v petek prva predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predlagala je enak postopek, po katerem je Unija v času nujne nabave velikih količin cepiv proti koronavirusu pandemija.
To vključuje velike pogodbe z obrambnimi podjetji, ki bi tako lahko vlagala v nove proizvodne linije in povečala dobavo Ukrajini ter dopolnila evropske zaloge streliva.
Ukrajina potrebuje več, kot lahko kdo proizvede
A napovedi o povečani proizvodnji in drugačni politiki v prihodnjih letih Ukrajini ne pomenijo veliko. Zdaj potrebuje strelivo in potrebuje ga veliko. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v petek odprl konferenco iz Kijeva, je svobodni svet pozval, naj pošlje več pomoči – in to hitro.
“Potrebujemo hitrost,” je dejal.
Govor o problemih oboroževanja Ukrajine je v zadnjih dneh, ko je mnogim postalo jasno, da se vojna ne bo končala hitro, vse glasnejši.
Nürnberg 2.0
Na münchenski konferenci so bile tudi druge teme. Kamala Harris je odprla novo fronto z obtožbami Rusije zločinov proti človečnosti. Takšne obtožbe sicer niso nič novega, je pa tudi napoved ustanovitve sodišča za vojne zločine v Ukrajini. Slednje je nekaj, kar bi lahko bilo tema v prihodnosti in še poslabšalo odnose z Rusijo, če bodo sploh ostali.
“Vsi se moramo strinjati. V imenu vseh žrtev, znanih in neznanih, mora biti zadoščeno pravici,” je dejala podpredsednica ZDA.
Z drugimi besedami, ruski voditelji bi se lahko soočili z Nürnbergom 2.0.
To bo nekaj ljudi v Moskvi spravilo ob živce, zlasti tiste, ki so dovolj stari, da se spomnijo, kaj se je zgodilo jugoslovanskemu voditelju Slobodanu Miloševiću in njegovemu spremstvu.
Pogled na Azijo
Nič boljši ni pogled na Azijo. Tajvan ostaja na trnih, medtem ko država poskuša uganiti naslednjo potezo Kitajske. Tudi tu novice iz Münchna niso bile pomirjujoče. “Kar se danes dogaja v Evropi, bi se lahko jutri zgodilo v Aziji,” je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Kitajski zunanji minister Wang Yi ni storil ničesar, da bi pripoved prekinil.
“Naj občinstvu zagotovim, da je Tajvan del kitajskega ozemlja,” je dejal Wang na konferenci. Tajvan “nikoli ni bil država in nikoli ne bo država v prihodnosti,” je dodal.
Vzdušje kot leta 1938
Nekatere udeležence je vzdušje spominjalo na podobno konferenco iz leta 1938. Tistega leta je bila v bavarski prestolnici konferenca, ki je privedla do zloglasnega münchenskega sporazuma. Po tem sporazumu so evropske slike Hitlerju podarile Sudete. Mislili so namreč, da bodo s tem potešile njegove apetite.
“Vsi vemo, da se zunaj pripravlja nevihta, toda tukaj v Bayerischer Hofu je vse videti normalno,” je zapisal Andrew Michta, dekan Visoke šole za mednarodne in varnostne študije na nemškem Marshall Centru. “Vse se zdi tako rutinsko, pa vendar se vse nenadoma spremeni, ko ukrajinski poslanec občinstvu ostro reče, da ne ukrepamo dovolj hitro.”
Edini, ki se smejijo, so trgovci z orožjem
Edini, ki se smejijo, so trgovci z orožjem, nadaljuje Politico. Ta trgovina je v razcvetu.
Celo Nemčija, ki je v zadnjih letih izpopolnila umetnost pojasnjevanja svojega neuspeha pri izpolnjevanju zavez Nata glede izdatkov za obrambo, je obljubila, da bo spremenila smer. Zdi se, da se nemški uradniki dejansko trudijo preseči drug drugega, da bi dokazali, kako pogumni so postali.
Kancler Olaf Scholz je obljubil, da bo “trajno” dosegel Natovi cilj obrambnih izdatkov za posamezne članice v višini dveh odstotkov BDP. Še lani so socialdemokrati Američane pozvali, naj z nemškega ozemlja odstranijo vse jedrske konice.
Z drugimi besedami, če so se celo Nemci zbudili za nevarnosti trenutnega geopolitičnega stanja sveta, je to morda trenutek za resne skrbi.
Kaj pa vojna?
In kako končati vojno? To je bila druga tema. Macron je dal zanimiv intervju v kontekstu konca vojne.
“Vojno med Rusijo in Ukrajino je mogoče končati samo s pogajanji, čeprav bi si želel ruski poraz v Ukrajini,” je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.
“Želim poraz Rusije v Ukrajini. Rad bi, da Ukrajina brani svoje stališče, vendar sem prepričan, da konca (vojne) ne bo mogoče doseči z vojaškimi sredstvi,” je Macron dejal v intervjuju za televizijo France Inter družba ter časopisa Le Figaro in Le Journal du Dimanche.
“Nobena stran ne more popolnoma prevladati,” je dejal Macron. “Ker učinki mobilizacije niso tako veliki, kot so pričakovali, in ima omejene kapacitete.”
Macron je ponovil, da Ukrajina zdaj potrebuje vojaško ofenzivo, da bi Rusijo vrnila za pogajalsko mizo. Ne misli pa, da je treba Rusijo napadati na njenih tleh, kot namigujejo nekateri. “Predvsem ti opazovalci želijo zatreti Rusijo. To nikoli ni bilo in nikoli ne bo stališče Francije.”
Macron je izrazil dvom o možnosti pomembnega notranjega pritiska v Rusiji, da bi pomagala končati vojno. “Ali odkrito mislimo, da se bo iz ruske civilne družbe po letih radikalizacije in konfliktov pojavila demokratična rešitev? Resnično si tega želim, a v resnici ne verjamem,” je dejal Macron.
Francoski predsednik je še povedal, da se mu vsaka alternativa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v sedanji postavi zdi slabša.
Vendar pogajanj trenutno ni na vidiku.
Ne spreglejte…
Ukrajinski zunanji minister Kuleba: Ukrajina je Putinova obsesija
“Ukrajina je obsesija ruskega predsednika Vladimirja Putina in dokler bo on na oblasti, bomo v težavah,” je na varnostni konferenci v Münchnu dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Dodal je, da Kijev za obrambo pred rusko agresijo trenutno potrebuje denar, strelivo in sankcije, za dolgoročno varnost pa je potrebno članstvo v EU in Natu… več tukaj.
