Spremembe zakonov glede romske problematike: Župani pozivajo k dejanjem
Zakonodajni postopek glede sprememb štirih zakonov, ki so jih pripravili župani enajstih občin iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, se je začel, potem ko je bilo zbranih več kot 31 tisoč podpisov volivk in volivcev. Ti predlogi zakonov, ki se nanašajo na reševanje romske problematike, so v tem tednu prejeli prepričljivo podporo v Državnem svetu Republike Slovenije. Poslanci Državnega zbora RS bodo v prihodnjih dneh začeli odločati o omenjenih spremembah. Opozorilo je bilo izraženo, da se razmere na področju romske problematike zaostrujejo, in če spremembe zakonov ne bodo sprejete, se bo stanje še poslabšalo.
Župani do sedaj niso bili pasivni glede te problematike. Tudi prejšnja, Janševa, vlada je pristopila k pripravi zakonodajnih sprememb, ustanovila je medresorsko komisijo za reševanje romske problematike, ki jo je vodil dr. Anton Olaj, nekdanji direktor Policijske uprave Novo mesto in generalni direktor Policije. Olajeva komisija je pripravila sistemske predloge rešitev za izboljšanje razmer v romski skupnosti. Nova vlada Roberta Goloba pa je postopke sprejetja določenih predpisov prekinila. Vodenje komisije je prevzel dr. Anton Grizold iz kabineta predsednika vlade. Grizold konkretnih učinkovitih rešitev še ni ponudil.
Pristop k zakonodajni pobudi
Župani so nato pripravili svoje predloge sprememb zakonov in jih oktobra 2022 posredovali predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Novomeški župan mag. Gregor Macedoni je poudaril, da je namen tega, da koalicija sama aktivno pristopi k zakonodajni pobudi. Po pol leta ni bilo nobenega odziva in tudi pošta ni bila posredovana v poslanske skupine, zato so župani organizirali zbiranje podpisov. Macedoni je julija poklical Klakočar Zupančičevo, vendar še ni prejel povratnega klica.
Brežiški župan Ivan Molan je izpostavil, da je cilj predlaganih sprememb prisiliti Rome, da bodo svoje otroke pošiljali v šolo za njihovo izobraževanje. Opisal je težavne razmere, ki jih povzročajo predvsem mladoletni otroci, ki kradejo, trgujejo z mamili in druge nevarne dejavnosti.
Dolžnosti in človekove pravice
Vlada je Državnemu svetu RS poslala mnenje, da se s predlogi rešitev ne strinja, izgovarjajoč se na človekove pravice. Kljub temu so državni svetniki skoraj soglasno podprli prizadevanja županov, kar bi moralo biti pomembno sporočilo tudi za vse poslance. Molan je ob tem povedal, da je ključna človekova pravica, da imajo otroci možnost izobraževanja. Predlagali so, da starši ne bi smeli prejemati otroškega dodatka, če njihovi otroci ne obiskujejo šole, in omejiti socialno podporo za tiste, ki nočejo delati. Prav tako je izpostavil problem podeljevanja vozniških dovoljenj nepismenim osebam, kar se mu zdi nerazumljivo.
Glede na izjave obeh županov je jasno, da je potreba po reformi nujna, saj trenutno stanje v romski skupnosti povzroča skrbi tako med lokalnimi prebivalci kot med uradniki. Oči bodo v bodoče usmerjene v Državni zbor RS, ki bo odločal o tej ključni temi. Glede na široko podporo med državnimi svetniki in občutljivo naravo vprašanja, bo zanimivo videti, kako bodo poslanci glasovali in kakšen vpliv bo imela ta odločitev na romsko skupnost in širše.
vir Foto: STA
