Sramotno nizko črpanje evropskih sredstev: Kako je Slovenija padla na dno lestvice?
Slovenija tone na dno lestvice držav Evropske unije pri črpanju evropskih sredstev, kar vzbuja resne skrbi o njeni sposobnosti izkoristiti priložnosti za razvoj. Po najnovejših podatkih Evropskega računskega sodišča, objavljenih maja 2025, se Slovenija pri koriščenju sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost uvršča na predzadnje mesto, prav tako pa močno zaostaja pri porabi kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027. Od razpoložljivih 14,4 odstotka dodeljenih sredstev je država porabila zgolj 0,7 odstotka, kar je sramotno nizko in daleč za povprečjem Unije.
Poročilo Evropske komisije, razkriva, da je Slovenija do konca 2024 zaprosila za manjši delež sredstev iz Načrta za okrevanje le od Bolgarije. Še bolj skrb vzbujajoč je padec v primerjavi z obdobjem 2014–2020, ko je Slovenija dosegla 90-odstotno črpanje in se povzpela na četrto mesto v EU. Danes je slika povsem drugačna: neučinkovitost, birokratske ovire in zamude pri pripravi projektov so državo pahnile v položaj, ki ogroža njeno gospodarsko prihodnost.
Pozivi k ukrepanju brez oprijemljivih rezultatov
Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je januarja 2025 ostro kritizirala Vlado RS in zahtevala takojšnje ukrepe za odpravo zaostanka. Predsednik komisije Jernej Vrtovec je brez dlake na jeziku zavrnil izgovore o poplavah leta 2023 ali domnevno slabo pripravljenih projektih prejšnje vlade, poudarjajoč, da je neučinkovitost nesprejemljiva. Vlada mora v 15 dneh predložiti analizo vzrokov in konkreten načrt za izboljšanje. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek se z očitki ne strinja in napoveduje spremembe zakona o regionalnem razvoju ter nove razpise, a ti obljubljeni ukrepi za zdaj ostajajo na papirju, brez vidnih rezultatov.
Počasno črpanje pod Golobovo vlado
Kohezijska sredstva (2,9 milijarde evrov):
Po podatkih ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je Slovenija do konca leta 2024 izdala odločitve o podpori za projekte v vrednosti 791 milijonov evrov, kar predstavlja približno 25 odstotkov razpoložljivih kohezijskih sredstev. Drug vir navaja še nižjo številko glede dejansko izplačanih sredstev – zgolj 2 odstotka, oziroma 74 milijonov evrov do decembra 2024. To Slovenijo uvršča na zadnje mesto med članicami EU, kar je zaskrbljujoče, saj je v prejšnjem obdobju (2014–2020) dosegla stoodstotno izrabo 3,45 milijarde evrov.
Janševa vlada (marec 2020–maj 2022):
V tem obdobju se je črpanje za novo obdobje 2021–2027 šele začelo, saj so se razpisi pripravljali. Janševa vlada je bila osredotočena na zaključek prejšnjega obdobja, kjer je Slovenija zasedla drugo mesto v EU. Ključni dokumenti, kot je Načrt za okrevanje in odpornost, so bili pripravljeni pod Janševo vlado, kar je olajšalo kasnejše črpanje. Specifični podatki o črpanju kohezijskih sredstev za 2021–2027 pod to vlado niso na voljo, a je njen prispevek omejen na pripravo pogojev.
Golobova vlada (junij 2022–danes):
Od nastopa Golobove vlade je črpanje kohezijskih sredstev izjemno počasno. Od 125 do 334 milijonov evrov, počrpanih do marca 2025, je večina povezana z delom te vlade, a je napredek je porazen. Zamude pri podpisih dogovorov za regionalni razvoj in pomanjkanje kompetentnih projektov so glavni razlogi za kritike. Evropska komisija je marca 2025 izrazila zaskrbljenost zaradi slabega napredka.
Kmetijska sredstva (1,5 milijarde evrov):
Natančni podatki o črpanju iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2021–2027 niso javno dostopni. Glede na uspešnost Slovenije v prejšnjem obdobju (2014–2020) se črpanje verjetno nadaljuje, a počasnost pri kohezijskih sredstvih nakazuje podobne težave. Pod Janševo vlado se je črpanje osredotočalo na prejšnje obdobje, medtem ko Golobova vlada ni pokazala opaznega napredka
Sklad za pravičen prehod (100 milijonov evrov):
Podatki o črpanju tega sklada, namenjenega regijam, kot sta Savinjsko-Šaleška in Zasavje, niso na voljo. Ker je sklad nov, je verjetno črpanje še v začetni fazi, brez jasnih dosežkov pod nobeno vlado.
Slovenija ima za obdobje 2021–2027 na voljo 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev, 1,5 milijarde za kmetijstvo in 100 milijonov iz Sklada za pravičen prehod. Kljub temu obilju priložnosti država caplja na mestu, medtem ko druge članice EU hitro napredujejo pri izvajanju projektov. Zamujene priložnosti za naložbe v infrastrukturo, digitalizacijo in zeleni prehod bi lahko Slovenijo drago stale, saj neučinkovitost ogroža njeno konkurenčnost in gospodarsko stabilnost.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend
