Srbski parlament glasoval proti priznanju Kosova
Srbiji ni treba priznati neodvisnosti Kosova ali pristati na njegov sprejem v ZN, je po dvodnevni razpravi o Kosovu prevladujoče sporočilo tako vladajoče koalicije kot predstavnikov opozicije.
DZ je imel na dnevnem redu izredne seje Poročilo o pogajalskem procesu med Beogradom in Prištino od 1. septembra 2022 do 15. januarja 2023. V poročilu je bilo poudarjeno, da je prištinska stran izključno odgovorna za zaostrovanje krize v tistem obdobju in sistematične diskriminacije Srbov na Kosovu.
Za sprejem poročila je glasovalo 154 poslancev, 23 jih je bilo proti, devet jih ni glasovalo. V DZ je bilo prisotnih 186 od skupno 250 poslancev.
Razprave se je v celoti udeležil tudi predsednik Aleksandar Vučić, ki ga je povabila vlada. Po srečanju z diplomatsko skupino ZDA in EU bo predstavnike seznanil s francosko-nemškim načrtom za Kosovo.
Vučić je vztrajal, da gre za neformalen dokument, “non paper”, in da ga ne bi smeli objaviti, “ker je tako pravilo v diplomaciji”. Opozoril je tudi, da je poziciji ponudil, da jim v ponedeljek v njegovem uradu pokaže načrt, ki ga podpirajo ZDA. in EU.
Gneča v parlamentu
Sejo so zaznamovale številne polemike, medsebojno obtoževanje predsednika države in predstavnikov desnih strank. V četrtek so se izognili celo fizičnemu obračunu, ko je v dvorani nastal kaos. Predstavniki opozicijskih desnih strank so se namreč prerivali z vladajočimi progresivci.
Vučić je vidno jezen nad vedenjem, sporočili in obtožbami opozicije, predstavnike opozicije pogosto nagovarjal s povišanimi toni. Označil jih je za huligane, kriminalce, divjake, lopove, strahopetce. Na drugi strani so Vučića obtoževali “izdaje Kosova”.
“Nikoli ne bom priznal Kosova in nisem za Kosovo v ZN,” je odvrnil Vučić in ta stavek ponovil trikrat zapored.
Če izvzamemo pogosta prerekanja in medsebojna obtoževanja z opozicijo, je bistveno Vučićevo sporočilo, da kot predsednik države ne bo priznal neodvisnosti Kosova ne sprejemanja članstva v ZN ter da “predaja in kapitulacija nista možnosti”.
10 točk za Kosovo
Ko je politiko Srbije do Kosova za naslednje obdobje uredil v 10 točkah, je Vučić na prvo mesto postavil cilj “ohraniti mir in stabilnost s skoraj vsemi sredstvi in za vsako ceno”.
Pot do tega cilja bo zadržanost in izogibanje vsem provokacijam, “razen če ne bodo ogroženi premoženje in življenja ljudi kot leta 2004”. Pri čemer gre za t.i. “marčevski pogrom” Takrat je bilo 17. marca v napadih albanskih skrajnežev ubitih 28 ljudi, okoli 900 pretepenih ali ranjenih. S Kosova je bilo pri tem izgnanih okoli 4000 Srbov in Nealbancev. Uničenih je bilo 19 kulturnih spomenikov prve kategorije in 16 pravoslavnih cerkva, ki so bile uničene in poškodovane.
Druga točka je vztrajanje pri oblikovanju Skupnosti srbskih občin, ki jo Beograd vidi kot izhodišče za nadaljnjo normalizacijo odnosov s Prištino, njeno oblikovanje pa podpirata ZDA in EU. Po drugi strani je kosovski premier Albin Kurti isti dan izjavil, da ima Priština za to pridružitev šest pogojev, od katerih je ključni, da bi do nje prišlo šele po medsebojnem priznanju.
S tretjo točko Vučić misli na varnost za vse Srbe na Kosovu in ta točka je skupna tudi prejšnjima dvema.
Vlaganje v boljše življenje Srbov na Kosovu je četrta točka, ob kateri je Vučić omenil proračunska vlaganja in investicijo okoli 900 milijonov evrov.
V peti točki je izpostavljena pripravljenost Srbije “razpravljati in se pogajati tudi o najslabših papirjih”, saj “nima pravice ponavljati izkušenj iz preteklosti”.
“Evropska pot je za Srbijo življenjskega pomena”
Ohranjanje vitalnih državnih in nacionalnih interesov je šesta točka. Točka pomeni, da bo Srbija ohranjala in varovala vojaško nevtralnost. Hkrati bo razvijala in krepila svojo vojsko ter sprejemala vse odločitve samostojno, brez vmešavanja z vzhoda in zahoda.
Pod sedmo točko je Vučić poudaril “življenjski interes Srbije, da ostane na evropski poti”. Pri tem je dejal, da zdaj kar 43 odstotkov ljudi ni za vztrajanje pri evropskih integracija. “Evropska pot za Srbijo veliko pomeni – vključno z naložbami in gospodarskim sodelovanjem,” je dejal Vučić.
Točka osem govori o nadaljnjem prizadevanju za gospodarsko rast Srbije, razvoj zdravstva, energetike, proizvodnje hrane in krepitev vojske.
Nadaljevanje pogovora je deveta točka. Vučić namreč pravi besedah sicer “popolnoma izolirani in se nihče ne bi pogovarjal z nami”. “Ne moreš delovati sam,” je dejal Vučić.
Pod točko 10 je omenil program “Srbija 2025”. Slednje med drugim pomeni krepitev demografske slike in dvig povprečnine na tisoč evrov.
Foto: STA