Stečaj TEŠ-a: Kdo bo plačal ceno napačnih odločitev?
Podpora projektu TEŠ 6, ki je bila pred dobrim desetletjem deležna široke politične in strokovne podpore, se je danes izkazala za napačno. Skorajšnji stečaj termoelektrarne ter potreba po dodatnih stotinah milijonov državnih sredstev nakazujejo, da so imeli prav tisti, ki so pred projektom svarili. Kljub temu so TEŠ 6 podprli oba politična pola in del stroke, kar je danes tema številnih kritik.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v torek sporočilo, da je TEŠ tik pred stečajem. S posebnim intervencijskim zakonom naj bi termoelektrarni zagotovili 150 milijonov evrov letno, kar bo omogočilo nadaljevanje ogrevanja za 35.000 odjemalcev v Šaleški dolini, ki trenutno nimajo drugih možnosti. Vendar pa je jasno, da se bo TEŠ še naprej izkazoval kot “mlinski kamen okoli vratu slovenske energetike”, kot se ga je prijel vzdevek.
TEŠ 6: Projekt politične enotnosti, ki je razočaral
Minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer je v oddaji Odmevi spomnil, da sta bila politika in stroka poenotena glede TEŠ 6. Kot je izpostavil, so že takrat obstajala opozorila, da kalkulacija ne bo vzdržala, vendar so bila preslišana.
Eden od glasnih kritikov projekta je bil aktualni direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je leta 2009 sodeloval pri študiji, ki je pokazala, da velenjski premogovnik nima dovolj zalog lignita za 600-megavatni blok. Mervar je predlagal gradnjo manjšega bloka, vendar je bil ignoriran. Kasneje je dejal: “Takrat sem bil res jezen, še danes bi imeli dovolj premoga, če bi zgradili manjši blok.” Njegova opozorila so ga takrat stala mesta generalnega direktorja HSE-ja. Kot se je izkazalo, so bili Mervarjevi izračuni točni, saj je Premogovnik Velenje leta 2022 začel uvažati premog iz Indonezije.
Slovenija je močno vpeta v mednarodno omrežje. Težava se pojavi, če je pri nas in v naši okolici zgrajenih zelo veliko obnovljivih virov energije, ki imajo ničelne obratovalne stroške ter v času, ko obratujejo, ustvarjajo viške energije, s katerimi nimamo kam. V času, ko teh viškov energije nihče ne potrebuje, je cena elektrike lahko tudi negativna. Letos smo imeli na našem trgu že do konca pomladi več ur z negativno ceno elektrike kot lani v celem letu. Ko je cena negativna, mora generator plačevati, da lahko proizvaja elektriko. Če zgradimo novo veliko elektrarno, ki bo proizvajala elektriko v pasu, pomeni, da bo morala obratovati ves čas. In ko bodo cene elektrike na trgu negativne, ne bo dobila plačila, pač pa bo morala sama plačevati za obratovanje.
direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta Andrej Gubina
Naraščajoče izgube in bližajoči se konec
Šesti blok TEŠ je začel obratovati pred manj kot desetimi leti in že od samega začetka ustvarja izgube. Leta 2014 je TEŠ zašel v izgubo še pred začetkom poskusnega obratovanja novega bloka. Leta 2019 je imel najmanjšo izgubo – 20 milijonov evrov. Nato je leta 2020 izguba narasla na 280,4 milijona evrov, leta 2022 pa je presegla pol milijarde evrov. V letu 2023 je izguba znašala 45,9 milijona evrov.
Že med pripravo zadnje verzije nacionalnega podnebno-energetskega načrta (NEPN) je bilo omenjeno, da bi lahko TEŠ v prihodnjem desetletju povzročil milijardno izgubo. Načrt predvideva izstop iz premoga do leta 2033. Kljub temu je obeti za prihodnost TEŠ-a negotovi, saj bo potrebna dodatna državna pomoč za njegovo delovanje.
Socialna dimenzija in vprašanje pravičnega prehoda
Poleg energetskih in okoljskih izzivov je zaprtje TEŠ-a povezano tudi z resnimi socialnimi vprašanji v regiji, ki je močno odvisna od termoelektrarne in premogovnika. Župan Velenja Peter Dermol je opozoril, da sta zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega rudnika že skoraj tri leta v predalu, kar otežuje pravičen prehod iz premoga. Dermol je sam vpleten v zgodbo o TEŠ 6, saj je bil med drugim tudi kratek čas direktor TEŠ-a in je pred lokalnimi volitvami zagovarjal njegovo daljše obratovanje.
Država bo prihodnje leto za Šaleško dolino namenila 150 milijonov evrov, kar predstavlja približno 4200 evrov na odjemalca. Ta denar ni namenjen samo ogrevanju, temveč tudi preprečevanju socialne krize, saj bo dolina potrebovala čas za prehod na druge vire energije.
Električna energija in izzivi stabilnosti omrežja
Poleg zagotavljanja toplote TEŠ proizvede tudi električno energijo. Termoelektrarne igrajo pomembno vlogo pri stabilnosti elektroenergetskega sistema, saj pomagajo uravnavati nihanja v proizvodnji obnovljivih virov in jedrskih elektrarn. Vendar bo s skrčenim obratovanjem TEŠ-a tudi samooskrba Slovenije z električno energijo upadla, kar bo povečalo potrebo po uvozu.
Prihajajoči referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2) bo še dodatno zaostril razprave o energetski samooskrbi. Zagovorniki JEK 2 poudarjajo, da bo nova jedrska elektrarna prispevala k stabilni proizvodnji elektrike, medtem ko nasprotniki opozarjajo na tveganja, povezana z velikimi infrastrukturnimi projekti, kot je bil TEŠ 6. Cena projekta TEŠ 6 je zrasla s predvidenih 600 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov, kar je skrb vzbujajoče tudi za gradnjo novih jedrskih elektrarn.
TEŠ 6 kot opozorilo za prihodnje projekte
Primer TEŠ 6 služi kot pomembno opozorilo za prihodnje velike energetske projekte. Letos je bil TEŠ 6 po vzdrževalnih delih za nekaj časa v mirovanju, saj so bile cene elektrike na trgu tako nizke, da njegov zagon ni bil ekonomsko upravičen. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko podobne težave pestile tudi morebitni novi blok jedrske elektrarne, saj so cene elektrike iz obnovljivih virov na mednarodnih trgih pogosto zelo nizke ali celo negativne.
Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Andrej Gubina je opozoril: “Če zgradimo novo veliko elektrarno, ki bo proizvajala elektriko v pasu, bo morala obratovati ves čas. In ko bodo cene elektrike na trgu negativne, ne bo dobila plačila, pač pa bo morala sama plačevati za obratovanje.”
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Wikipedia/Petar Milošević
