Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je ob dnevu upora proti okupatorju opozoril, da svoboda ni samoumevna, temveč odgovornost vsake generacije, ter izpostavil razdeljenost družbe in pritiske, s katerimi se država sooča danes.
Kot je zapisal v poslanici, 27. april ni le zgodovinski spomin, temveč opomin, da “svoboda nikoli ni bila podarjena” in da jo je treba nenehno varovati. Spomnil je na leto 1941, ko so se ljudje kljub razkosanju Slovenije odločili za odpor, pri čemer Osvobodilna fronta po njegovih besedah ni bila zgolj organizacija, temveč “odločitev ljudi, da se uprejo takrat, ko jim je bilo najtežje”.
V nadaljevanju je opozoril, da današnji čas prinaša drugačne izzive. “Danes nimamo okupatorja v klasičnem smislu,” je zapisal, a dodal, da obstajajo politični, gospodarski in vrednotni pritiski ter sistemi, ki “prepogosto pozabljajo na človeka”. Po njegovih besedah se krepi tudi občutek neenakosti, saj je država včasih “preveč zapletena za poštenega človeka in preveč prijazna do tistih, ki znajo izkoristiti luknje v sistemu”.
Svoboda kot vsakodnevna odgovornost
Stevanović poudarja, da svoboda ni dosežek, ki bi ga bilo mogoče enkrat za vselej zagotoviti. “Svoboda je odgovornost vsake generacije,” je zapisal in dodal, da se brani predvsem z dejanji – z delom, držo in zavezanostjo resnici.
Ob tem je izpostavil tudi pomen zgodovinske izkušnje Osvobodilne fronte, ki je po njegovih besedah povezala različne ljudi kljub razlikam, ker so prepoznali skupni cilj. Ta nauk bi morala Slovenija po njegovem mnenju znati uporabiti tudi danes.
Opozorilo pred razdeljenostjo
V poslanici je posebej opozoril na razklanost družbe. “Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti,” je zapisal in dodal, da se preveč energije porablja za medsebojno etiketiranje in ideološke spore, medtem ko ljudje čakajo na konkretne rešitve.
Po njegovih besedah narod, ki se prepira sam s seboj, ne more napredovati, zato je pozval k postavitvi interesov ljudi pred politične in ideološke delitve. “Država mora služiti ljudem in ne sistemu, omrežjem ali privilegiranim krogom,” je poudaril.
Ob zaključku je izpostavil, da praznik ne sme ostati zgolj pri simboliki. Po njegovem mnenju je treba vrednote, kot so dostojanstvo, resnica, poštenost, solidarnost in enotnost, tudi dejansko živeti.
“Naj bo 27. april več kot spomin. Naj bo opomin in zaveza,” je zapisal ter dodal, da mora družba znati stopiti skupaj, ko je to potrebno, in braniti svobodo, ko je ogrožena.
